Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ALI BERISHA (4118 bralcev)
Ponedeljek, 14. 11. 2005
tomazza



Aliju Berishi, njegovi ženi Mahi in njunim štirim otrokom, pripadnikom romske/aškalske/egipčanske (RAE) manjšinske skupnosti, grozi prisilna odstranitev iz Slovenije v Nemčijo od tam pa na Kosovo, kjer jim resno grozi napad zaradi njihove etnične pripadnosti.

Ali Berisha je bil rojen v nekdanji Jugoslaviji na območju današnjega Kosova v Srbiji in Črni gori. V Mariboru, v današnji Sloveniji, je imel med leti 1987 ter 1992 prijavljeno stalno prebivališče. Leta 1992 je bil eden izmed 18.305 »izbrisanih« oseb (nezakonito odstranjenih iz registra stalnega prebivalstva), s čimer so mu bile odvzete pravice stalnega prebivalca, vključno s pravico do zdravstvenega varstva in pravico do dela. Po izbrisu so ga leta 1993 brez jasnega razloga deportirali iz Slovenije v Albanijo, od koder so ga albanske oblasti vrnile v Slovenijo. Iz Slovenije je Ali Berisha odšel v Nemčijo, kjer je tudi zaprosil za azil. V Nemčiji je spoznal svojo ženo Mahi Berisha, s katero imata štiri otroke, rojene v Nemčiji od leta 1997 dalje. Nemške oblasti so zavrnile njegovo prošnjo za azil in Alija Berisho leta 2005 obvestile, da ga bodo prisilno vrnili na Kosovo, kjer je bil rojen. Po zavrnitvi njegove prošnje za azil se je Ali Berisha z družino septembra 2005 prostovoljno vrnil v Slovenijo, da bi se izognil deportaciji na Kosovo. Slovenske oblasti sedaj načrtujejo njihovo prisilno vrnitev v Nemčijo v naslednjih dneh, pričakuje pa se, da bodo iz Nemčije deportirani na Kosovo.

Medetnična trenja in diskriminacija zoper pripadnike RAE manjšinske etnične skupnosti so na Kosovu široko razširjeni. Razmere so se glede tega po marcu 2004 še bistveno poslabšale, po tem ko so 4.000 pripadnikov manjšinskih skupnosti prisilno razselili, pri čemer je med trodnevnimi rasno motiviranimi izbruhi nasilja umrlo 19 oseb. Zaskrbljenost za varnost vseh članov manjšinskih skupnosti na tem območju ostaja. Pričakuje se, da se bo po 7. novembru 2005, t.j. po pričetku pogovorov med mednarodno skupnostjo in oblastmi Srbije in Črne gore o razrešitvi dokončnega političnega statusa Kosova, medetnično nasilje še stopnjevalo.

Prisilna vrnitev katerekoli osebe, neposredno ali posredno, v državo, kjer ji grozijo hude kršitve človekovih pravic, pomeni kršitev mednarodnopravnih standardov varstva človekovih pravic, med drugim tudi Evropske konvencije o človekovih pravicah ter Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah.

OZADJE
Leta 1992 je bilo 18.305 posameznikov nezakonito izbrisanih iz slovenskega registra stalnih prebivalcev. To so bili predvsem ljudje iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so živeli v Sloveniji in po osamosvojitvi niso pridobili slovenskega državljanstva. Slovenske oblasti niso uredile statusa tako imenovanih »izbrisanih« in jim zagotovile dostopa do ekonomskih in socialnih pravic, vključno s pravico do zaposlitve, pokojnine in zdravstvenega varstva. Približno 6000 izmed »izbrisanih« je še vedno brez slovenskega državljanstva oziroma dovoljenja za stalno prebivanje. Mnogi v Sloveniji živijo »ilegalno«, kot tujci ali osebe brez državljanstva, drugi so bili kot posledica »izbrisa« prisiljeni zapustiti Slovenijo. Ostalih 12.000 oseb, ki so po izbrisu iz registra stalnih prebivalcev uspele pridobiti državljanstvo ali dovoljenje za stalno prebivanje (v mnogih primerih šele po letih birokratskih in sodnih bojev), pogosto še vedno trpi zaradi posledic neurejenega statusa iz preteklosti. Slovenske oblasti jim niso omogočile dostopa do popolne poprave krivic, vključno z odškodnino.

Leta 1999 in nato ponovno aprila 2003 je slovensko ustavno sodišče ugotovilo nezakonitost izbrisa iz registra stalnih prebivalcev in slovenskim oblastem naložilo, naj »izbrisanim« povrnejo status stalnega prebivalca z retroaktivnim učinkom. Po odločbi ustavnega sodišča iz leta 2003 je ministrstvo za notranje zadeve izdalo približno 4100 odločb, s katerimi je retroaktivno povrnilo status stalnega prebivališča prizadetim posameznikom. Vendar so slovenske oblasti te odločbe julija 2004 prenehale izdajati in od takrat ni bilo novih ukrepov, s katerimi bi uveljavili odločbe ustavnega sodišča in »izbrisanim« povrnili njihove pravice.

PREDLAGANA AKCIJA:
Prosimo, da v angleščini ali materinemu jeziku pošljete apele, v katerih slovenske oblasti:
· pozovite, naj zagotovijo, da Ali Berisha, njegova žena Mahi Berisha in njuni štirje mladoletni otroci ne bodo prisilno vrnjeni v Nemčijo in posredno na Kosovo, kjer bi lahko postali žrtve kršitev človekovih pravic,
· opomnite, da mednarodno pravo prepoveduje vsakršno (neposredno ali posredno) prisilno vrnitev oseb v države, kjer tem osebam grozijo hude kršitve človekovih pravic, ter da bi takšna vrnitev pomenila kršitev mednarodnih obveznosti Slovenije, predvsem Evropske konvencije o človekovih pravicah ter Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,
· pozovite, naj Aliju Berishi odobrijo stalno prebivališče v Sloveniji in naj njemu ter vsem drugim, ki so bili leta 1992 »izbrisani«, v skladu z odločbami ustavnega sodišča retroaktivno povrnejo status stalnega prebivalca.

APELE POŠLJITE NA NASLOVE:

Janez Janša, predsednik vlade
Urad predsednika vlade
Gregorčičeva 20
1000 Ljubljana
Slovenija
Faks: +386 1 478 1721
E-pošta: gp.kpv@gov.si

Dragutin Mate, minister za notranje zadeve
Ministrstvo za notranje zadeve
Štefanova ulica 2
1501 Ljubljana
Slovenija
Faks: +386 1 230 23 08
E-pošta: dragutin.mate@gov.si

Janez Drnovšek, predsednik Republike Slovenije
Urad predsednika republike
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija
Faks: +386 1 478 13 57
E-pošta: gp.uprs@up-rs.si

PROSIMO, DA APELE POŠLJETE TAKOJ. DATUM, PREDVIDEN ZA DEPORTACIJO DRUŽINE BERISHA JE 18. NOVEMBER!!


Komentarji
komentiraj >>