Nedelja, 13. 11. 2005
goran
Radio Študent
Glasbena Redakcija – Razširjamo obzorja, nedelja 13.11.2005 ob 15:00
Različni izvajalci – Skampler (Silent/Skam 1997)
*Vzporedno s pojavom britanskega mainstreamovskega acid housa v poznih osemdesetih, so se pojavile tudi prve oblike elektronske glasbe katere značilnost je bila, da je primerna tako za klubski prostor, kot za poslušanje v domačem naslanjaču. Lahko bi rekli da je šlo za združevanje trdih plesnih ritmov ter umirjene, ambientalne glasbe. Kultna neodvisna založba Warp je novonastali glasbeni izraz definirala z imeni kot so Nightmares on Wax, LFO in Sweet Exorcist, njihova alternativa pa sta bili dve založbi - Aphex Twinov nekoliko bolj plesno usmerjeni Rephlex records, ter nekoliko manjši a nič manj pomembnejši SKAM records. Vse tri založbe so zaslužne za kanonizacijo izraza znanega kot IDM, sinonima za elektronsko glasbo, ki je bazirala na nekonvencionalnem sekvenciranju in procesiranju.
SKAM records je vedno veljal za nekoliko bolj eksperimentalno usmerjeno, širši publiki manj dostopno založbo, vendar pa si je ustvaril močno bazo fenov, ki so se in se še vedno, v mnogih spletnih avkcijah potegujejo za vse mogoče raritete iz zgodnjega kataloga založbe. Za manj premožne je bil Skampler več kot dobrodošel, saj so z njim dobili vrhunce založbe za majhen denar. Sicer je plošček izšel šele leta 1997 ko je bila elektronska glasba že v polnem razmahu, razloge za to pa gre iskati v neorganiziranosti tedanje britanske elektronske scene. Nezainteresiranost britancev so izkoristili američani in v ZDA so se pojavile mnoge nove založbe usmerjene izključno v ambientalno, eksperimentalno elektroniko. Ena pomembnejših pri plasiranju tovrstne godbe na prodajne police je bila tudi založba Silent iz San Francisca, ki je prvotno založila Skampler katerega predstavljamo v današnji oddaji. Ker ime implicira na sampler, je potrebno vedeti da ne gre za vzorčnik v klasičnem pomenu, saj ni šlo toliko za oglaševalsko dejavnost, kot pa za prikaz izraza založbe vse od njenih začetkov v letu 1990, pa do tedaj novinca Simona Pykea bolj znanega pod psevdonimom Freeform. Danes, po vsem kar je bilo slišanega v elektronski glasbeni sredini, skladbe s Skamplerja morda ne zvenijo več sveže oziroma inovativno, vendar pa je nesporno dejstvo da so imele močan vpliv na globalen razmah tovrstnega izraza konec devetdesetih in je obenem pomemben dokument napredne britanske elektronske glasbe v tistem času. Zanimivo je, da Andy Maddocks, ustanovitelj založbe, ni izgubljal časa z iskanjem avantgardistov v tedanji elektroniki, ampak je preprosto izdajal glasbo, ki so jo ustvarjali njegovi prijatelji iz majhnega mesta Rochdale blizu Manchestra, kjer se je ravno tedaj končevalo plodovito, izjemno pomembno post punk obdobje in so se začenjali prvi poizkusi v tovrstni elektronski glasbi.
Tudi pri vplivih se producenti katerih skladbe najdemo na Skamplerju razlikujejo od svojih sodobnikov, saj so jih bolj zanimale ideje ljudi kot sta Docksteder in Henry iz ne preveč razširjenega in poznanega žanra music concrete, glasbena ekscentrika Cage in Stockhausen ali pa na primer perkusionisti tipa Glen Velez, katerih glasba je bila v nasprotju s tedanjimi trendi in ji obča glasbena srenja ni posvečala kaj dosti pozornosti. Kolektiv zbran pod znamko Skam je torej do neke mere odgovarjal na vprašanja, ki so jih v kontekst raziskovanja zvoka postavljali prej našteti starodobniki. Lahko rečemo, da glasbe niso ustvarjali zaradi njene sporočilnosti, ampak enostavno zaradi fascinacije nad zvokom samim ter strukture glasbe v drugačni, bolj abstraktni formi. Glasbo jemljejo izredno resno, vendar namesto besed, kot izrazno sredstvo uporabljajo zvok sam, torej lahko ugotovimo da je njihov zvok obenem tudi njihova teorija. Kljub izrazito eksperimentalnemu pristopu, pa so s svojo zvočno podobo uspeli za tovrstno elektronsko glasbo navdušiti tudi poslušalce, ki za elektronsko glasbo v obdobju pred letom 1990 bodisi niso vedeli, ali pa je bila ta preveč nedostopna za drugačnosti nevajene sluhovode. Vzrok za to je bržkone v tem, da so glasbo, ki je bila prej domena predvsem akademskih krogov uspeli približati tudi tedaj hitro rastoči klubski kulturi.
Skampler je z vidika glasbenega izraza protagonistov precej raznovrsten, kar ni čudno če vemo, da so kompozicije nastajale v obdobju med letoma 1989 in 1997. Na njem najdemo 13 skladb, med njimi 3 ekskluzivne in kot se za IDM žanr spodobi, na koncu še dve skriti skladbi. V nadaljevanju se bomo torej stvari zaradi lažjega razumevanja lotili nekoliko bolj analitično in se posvetili posameznim producentom.
Začnimo na začetku in sicer z zasedbo Lego Feet. Pod tem imenom sta v svojem začetku delovala Sean Booth in Rob Brown, dvojec ki ga danes najbolje poznamo pod imenom Autechre. Njun samonaslovljeni prvenec, torej Lego Feet je pod kataloško oznako SKA001 izšel leta 1990 in je bil natisnjen v vsega 100 do 150 kopijah, ki pa niso nikoli prišle v redno prodajo, ampak so služile zgolj promocijskim namenom. S te, med privrženci IDM godbe močno cenjene plošče, ki zaradi svoje redkosti na trgu dosega ceno tudi do 300 dolarjev, lahko na Skamplerju slišimo tri skladbe. V glasbi je čutiti močan vpliv hip hopa in electra, nekajkrat pa vpeljeta tudi melodije v slogu Briana Ena. Poslušajmo skladbi 'Leaves on the line' in 'Keyop'.
(A/1 (3.38) in A/10 (2.51))
Naslednja pomembna predstavnika alternativne elektronske glasbe, ki sta dobila prostor na ploščku ki ga predstavljamo v današnjih Obzorjih, sta Michael Sandison in Marcus Eoin mnogo bolj znana kot Boards of Canada. Skladbi za Skampler sta prispevala s svoje male plošče 'Hi Scores', ki je bila ob svojem izidu leta 1996 v trenutku razgrabljena. Pozneje sta tudi Boards of Canada, tako kot Autechre pristala pod okriljem založbe Warp, ker je pač v tistem času ta že imela kultni status. Poslušali bomo kompozicijo z naslovom 'Everything you do is a Balloon', ki med privrženci zasedbe zaradi lepe melodije velja za enega njunih vrhuncev.
(A/13 (16:24))
Dylan Nathan aka Jega, je svoje najboljše trenutke doživel prav pri založbi Skam. V glasbo ga je vpeljal Mike Paradinas, h katerega založbi Planet Mu se je Nathan pozneje tudi preselil. V njegovi glasbi je zaznati močan vpliv zasedbe Autechre, glasba je prav tako temačna, poudarek pa predvsem na beatih. Nathanov izraz je nekoliko manj zahteven kot to velja za Autechre in tako bolj dostopen za širše množice, ki si želijo elektronsko glasbo spoznati bolj podrobno. Poslušajmo skladbi 'Norton Midgate' in 'Phlax'.
(A/3 (5:03) in A/8 (3:44))
Morda najpomembnejši človek za značilni izraz založbe SKAM je producent Darrell Fitton znan pod psevdonimom Bola, katerega prvenec je izšel šele leta 1995, vendar pa je pri produkciji z založbo sodeloval od vsega začetka. On je bil namreč tisti, ki je v začetku precej vplival na zvočno podobo zasedbe Autechre, predvsem pri njunem vpeljevanju v snovanje melodij, oskrboval pa ju je tudi z vso potrebno tehnično opremo. Sicer je strasten privrženec analognega kreiranja elektronske glasbe, zadolžen pa je tudi za mastering vseh izdaj za založbo Skam, torej tudi Skamplerja, ki ga predstavljamo danes. Slišali bomo skladbi 'Forcasa 3' in 'Cobalt', ki sta brezčasni in sta aktualni še tudi danes..
(A/4 (4:33) in A/11 (6:21))
Med privrženci elektronike ima vse v neposredni povezavi z duom Autechre kulten status. Pri tem ne izostajajo niti Gescom, ves čas vodilno ime pri založbi Skam. Gre za kolektiv približno petnajstih glasbenikov in dj-ev, znotraj katerega delujeta tudi Sean Booth in Rob Brown, ki pa sta v njegovih začetkih bila pravzaprav edina člana. Glasba je v nasprotju z abstraktnim izrazom Autechre bolj klubsko usmerjena in nadaljuje njuno ustvarjanje iz obdobja Lego Feet, torej smo priča hip hopovskim beatom in enostavnejšemu elektru. Poslušajmo skladbo 'Mag AE remix'.
(A/5 (5:45))
Kot zadnjega izmed glasbenikov zbranih na kompilaciji Skampler bomo spoznali še Simona Pykea aka Freeform. Izjemno produktivnega Pykea so v začetkih zanimali predvsem ritmični in perkusivni elementi, navdih pa je črpal iz zapuščine industrial zasedb tipa Coil. Iz tega obdobja bomo slišali tudi skladbo ki nosi naslov 'Refane', z veliko poudarka na ritmični strukturi in dodatkom moduliranih jazzovskih zvokov.
(A/6 (6:55))
Pripravil goran.
Komentarji
komentiraj >>