Radio Študent
Glasbena redakcija
Oddaja Quatebriga: Hic et nunc.
Sreda, 16.11.'05, ob 12.00
*V oddaji Kuatebriga danes obravnavamo Hic et nunc. Letos praznujejo petnajsto obletnico delovanja. Simbolizirajo rdečo nit neukrotljivega razvoja slovenskega rocka od začetka devetdesetih let pa vse do danes. Leta 1990 so nastali na Vrhniki. Skupaj z Res Nullius in Dicky B. Hardy so predstavljali osrednjo trojico preporoda slovenskega rocka. V prvi zasedbi so se zbrali kitarist Aleš Virk, basist Tomi Popit, drugi kitarist Bernard Kogovšek, bobnar Mario Mlakar in pevec Klemen Frank. O razvoju benda govorita kitarist Bernard Kogovšek in zdajšnji pevec Bruno Subiotto.
< Tehnik CD (intervju z Hic et nunc), trak: 2, 3, 5
Slišali smo »Silver Train«, nesporen hit s prvenca Hic et nunc, ki so ga poimenovali kar z imenom benda. Album je izšel leta 1995 pri založbi FV. Na Radiu Študent je bil kljub močni konkurenci izbran za slovenski album leta. Bend je že na svojem prvencu predstavil samosvoj razpoznaven slog. Sašo Solarovič je s svojimi orglami in odličnim vokalom poskrbel za drugačnost njihove glasbe. Poleg navduševanja nad garažno rockovskimi zvoki, so v svoj slog vnesli tudi elemente bluesa in drugih klasičnih rockovskih motivov. Bernardova kitarska tehnika je bila že v tistem času na zavidljivi stopnji. Zvok kitare je temeljil na šoli legendarnih The Stooges, z značilnimi wah-wah solističnimi prepletanji, dinamičnimi stopnjevanji in prehodi. Ritmična kombinacija basista Tomija Popita in bobnarja Maria Mlakarja je bila v tistem času enostavna in učinkovita. Ob pestrih vplivih iz rockovske zgodovine so uspeli zgraditi sodoben zvok. Njihov prvenec je močno zaznamoval razcvet slovenskega rocka sredi devetdesetih. Tudi v tujini ga niso spregledali. V kultnem fanzinu Flipside je bil njihov album odlično ocenjen. Sledili so nastopi po slovenskih klubih. Sodelovali so na takratnih pomembnih festivalih. Eden od pomembnejših je bil prav gotovo tudi prvi Zgaga Rock festival v Hotiču pri Litiji, leta 1996. Ta je predstavljal osrednji moment preporoda slovenskega rocka, saj so se na njem zbrali takratni vidnejši rockovski bendi s področja bivše Jugoslavije in tudi s tujine. Hic et nunc so v tistem obdobju že nastopili tudi na evropskih odrih: v Italiji, Grčiji, na Nizozemskem in v Sarajevu.
Sledi komad z drugega albuma Lava, z naslovom »Reason To Be Free.
< Tehnik CD 251 Hic et nunc, album Lava– A2 (Reason To Be Free)
Drugi album Lava je leta 1997 izšel pri založbi FV. Pred izidom plošče je prišlo v zasedbi do sprememb. Maria Mlakarja je na bobnih zamenjal Boris Kerimov. Po promociji plošče je bend zaradi bolezni zapustil tudi pevec Sašo Solarovič. Zvok na »Lavi« je sicer ostal zavezan principom, ki so si jih zadali na prvencu, a njihova glasba je postala bolj kompleksna. Kitarska ostrina je bila nadomeščena z bolj premišljenimi strukturami. Blues vplivi so sicer na tej plošči še bolj izpostavljeni, kar dokazuje tudi obdelava komada Muddyja Watersa z naslovom »Got My Mojo Working«
< Tehnik CD 251 Hic et nunc, album Lava– A6 (Got My Mojo Working)
Takole so Hic et nunc na drugem albumu obdelali »Got My Mojo Working«. Po odhodu pevca Saša Solaroviča se je v naslednjih dveh letih bend izoblikoval v trio. Udarnost bobnarja Borisa Kerimova je bila povod za bolj surov zvok celote. Njegov napad na bobne je bil odločen in neposreden. Po drugem albumu so ostali brez pevca in zato so nekaj koncertov odigrali kar kot instrumentalni trio. Kljub temu so še vedno zveneli prepričljivo in sveže. Leta 1998 je sledilo snemanje tretjega albuma »Howling Monkeys' Blues«. To je bil mini album s petimi komadi. Na tej plošči so svoje vokalne sposobnosti preiskusili kar vsi trije člani takratne zasedbe: Bernard Kogovšek, Tomi Popit in Boris Kerimov. Album je naletel na dobre odzive v ameriških fanzinih Gearhead in Flipside.
Slišali bomo »Psycho Smile« z omenjenega mini albuma.
< Tehnik CD 374 Hic et nunc, album Howling Monkeys' Blues – A2 (Psycho Smile)
< Tehnik CD (intervju z Hic et nunc), trak: 6, 7
Po uspešni promociji mini albuma na domačih odrih so se pričele priprave na ameriško turnejo, ki je sledila septembra, leta 1998. Hic et nunc so se skupaj z Dicky B. Hardy odpravili v Ameriko pod okriljem založbe FV Music. Odigrali so 26 koncertov in naleteleli na zelo pozitivne odzive. O poteku same turneje bo več povedal kitarist Bernard.
< Tehnik CD (intervju z Hic et nunc), trak: 11, 12
Po vrnitvi v Slovenijo so Hic et nunc odigrali še nekaj koncertov, sledila pa je krajša pavza. Fantje so si vzeli čas za razmislek kako naprej in rešitev je prišla kaj kmalu. Leta 1999 se jim je pridružil pevec in orgličar Bruno Subiotto. Svoje pevske sposobnosti je pred tem izpilil pri puljskih garažnih rockerjih The Spoons, bil pa je tudi član bandov Borghesia, Rebecca in Matchless Gift. Bruno je v zasedbo vnesel veliko pozitivne energije in svežih idej. Rezultat tega je bil četrti album, z naslovom »Manitu«, ki je leta 2002 izšel pri založbi Statera. Pod producentsko taktirko Dejana Radičeviča so Hic et nunc snemali v studiu Tivoli. Slišali bomo prvi komad s tega albuma, z naslovom »Death In The Desert«.
< Tehnik CD Hic et nunc, album Manitu – A1 (Death In The Desert)
Še vedno poslušate oddajo Kuatebriga. Posvečena je uveljavljeni rockovski zasedbi Hic et nunc. Zvok na predzadnji njihovi plošči »Manitu« je postal veliko bolj izpiljen od njihovih prejšnjih izdelkov. Struktura komadov je nasičena in oplemenitena s številnimi dodatnimi inštrumenti in spremljevalnimi vokali. Aranžmaji so bujni in dinamični. S tem albumom so presegli značilnosti underground rockovske produkcije in nakazali, da še niso rekli zadnje besede. Posneli so tudi dva videospota, za komada »Death In The Desert« in »You Drive Me Mad«, ki sta njihovo glasbo približala širši slovenski publiki. Poslušajmo kako Hic et nunc razmišljajo o nastajanju njihovih albumov.
< Tehnik CD (intervju z Hic et nunc), trak: 10; 14
Marca 2004 so se Hic et nunc odpravili na uspešno turnejo po Srbiji in Črni Gori. Boris Kerimov se je v tistem času odločil za prenehanje svoje bobnarske kariere in kmalu ga je nadomestil mladi in talentirani Luka Krže. Z novim bobnarjem so posneli koncert v velikem studiu RTV Slovenija. Že novembra 2004 so posneli tudi material za novo ploščo, ki so jo naslovili »Burn Fat Old Sun« in je izšla pri založbi Nika Records. Na albumu je kot glasbeni gost sodeloval Chris Eckman, član kultnega ameriškega benda The Walkabouts, poleg tega je poskrbel za produkcijo. Več bosta o tem sodelovanju povedala Bruno in Bernard.
< Tehnik CD (intervju z Hic et nunc), trak: 15, 16, 20
< Tehnik CD 1473 Hic et nunc, album Burn Fat Old Sun – A5 (Burn Fat Old Sun)
18. novembra Hic et nunc vljudno vabijo na praznovanje njihove petnajste obletnice, ki bo v Cankarjevem domu Vrhnika. Za konec pa poslušajmo kako razmišljajo o svoji prihodnosti:
< Tehnik CD (intervju z Hic et nunc), trak: 22,23
Kot ste lahko slišali, so Hic et nunc tudi po petnajstih letih svojega dela optimistični in ob njihovem jubileju jim zaželimo še veliko uspehov.
Pripravil Bruc.
Komentarji
komentiraj >>