Pregled dogajanja v največjem slovenskem trgovinskem podjetju Mercatorju, katerega vrh je sinočnja nekrivdna razrešitev predsednika uprave Zorana Jankoviča, vsaj med vrsticami priča, da zgodbo lahko označimo za basen. V njej sicer ne nastopajo poosebljene živali ali stvari, pač pa povsem konkretne osebe, vsekakor pa gre za pripoved, ki je poučna. Mogoče najbolj očitni poduk, ki se kaže ob dogajanju na sinočnji ustanovni seji novega nadzornega sveta Mercatorja, po kateri se je pred orošenimi očmi zdaj že bivših sodelavk moral posloviti tudi Zoran Jankovič, je, da v državi Sloveniji o normalno delujočem tržnem gospodarstvu pač ne moremo govoriti. Slovenija tudi pod oblastjo koalicije Janeza Janše kljub diametralno nasprotnim predvolilnim obljubam ostaja predvsem politično in gospodarsko prepletena korporativna država. Motivi za prevetritve v upravah podjetij, ki jih preko lastniških deležev Kapitalske in Slovenske odškodninske družbe obvladuje država, so namreč očitno povsem politični, saj so na udaru predvsem tako imenovani Old Boysi, ki so se tako ponesrečeno pustili politično zaznamovati z vključitvijo v Forum 21 nekdanjega predsednika republike Milana Kučana. Ni namreč nepomembno, da so v zgodbi o Mercatorju ključno vlogo odigrali prav Matjaž Gantar iz KD Group, Igor Bavčar iz Istrabenza in Boško Šrot, naslednik Toneta Turnška na čelu Pivovarne Laško, ki jih med člani Foruma 21 pač ne najdemo. Zanimivo sicer je, da se omenjeni trojici ni slabo godilo niti za časa prejšnjih vlad, toda zaradi nekontaminiranosti z likom Milana Kučana, trnom v peti predsednika vlade Janeza Janše, bodo tudi pod to oblastjo ostali del politično privilegiranih upravljalcev domačih gospodarskih družb. Seveda je na prvi pogled vse čisto, na prvi pogled si vlada z razrešitvijo Zorana Jankoviča z mesta predsednika uprave Mercatorja res ni mazala rok. Novi lastniki Mercatorja imajo nenazadnje pravico, da si postavijo prvega menedžerja po svoji volji. Toda temu je tako zgolj na prvi pogled. Zgodba z Mercatorjem se je namreč pričela razpletati, ko je intervenirala država, oziroma ko sta se KAD in SOD pod sumljivimi in pod mizo predsednika vlade na Erjavčevi dogovorjenimi pogoji odločila za prodajo več kot 29-odstotnega državnega deleža Mercatorjevima dobaviteljema Istrabenzu in Pivovarni Laško. Prav zaradi politično motivirane prodaje in domnevnega oškodovanja nekoč družbenega in po novem državnega premoženja so sicer opozicijski poslanci Liberalne in Socialne demokracije zahtevali celo ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije. Za nov dokaz politično motivirane prodaje državnih deležev KAD-a in SOD-a v Mercatorju je sicer poskrbela kar vladajoča koalicija, ki je opozicijo z zahtevo po ustanovitvi komisije prehitela. Ta bo poslanski čas in davkoplačevalski denar zapravljala za preiskovanje prodaj vseh domnevno spornih deležev KAD-a in SOD-a v domačih podjetjih. Zaenkrat se sicer še ne ve, ali bo v tej komisiji, ki ji bo v imenu predlagateljev predsedoval koalicijski poslanec, opozicija sploh pripravljena sodelovati. Ve pa se, da bo ta delovala ne glede na morebitno opozicijsko obstrukcijo, in še, da bo primer Mercatorja obravnavan prednostno, torej že v letu 2006. Da so tudi motivi novih lastnikov, torej Istrabenza in Pivovarne Laško, za razrešitev Zorana Jankoviča z mesta predsednika uprave samooklicanega Najboljšega soseda predvsem politični in očitno že vnaprej dogovorjeni na nič več tajnem sestanku pri predsedniku vlade Janezu Janši, sicer sami zase pričajo tudi poslovni rezultati Skupine Mercator. Tudi nova lastnika Mercatorja, ki sta to postala po politični volji aktualne vlade in koalicije, namreč ne moreta zanemariti, kaj vse je to podjetje pod vodstvom Zorana Jankoviča doseglo. Nenazadnje to potrjujejo tudi prav danes na spletnih straneh Ljubljanske borze objavljeni poslovni rezultati skupine Mercator. Ta je denimo samo v prvem devetmesečju tega leta več kot podvojila svoj dobiček. Kot to rad poudarja sam Zoran Jankovič, za njegovo razrešitev tako ni tržno-gospodarskih razlogov. Toda njegova trditev je zgolj delno pravilna. V državi Sloveniji tudi pod oblastjo koalicije Janeza Janše o normalno delujočem tržnem gospodarstvu namreč še vedno pač ne moremo govoriti. Glavni greh Zorana Jankoviča, ki ga je odnesel z mesta predsednika uprave Mercatorja, tako je, da v političnih in gospodarskih razmerjih v tej tudi pod oblastjo koalicije Janeza Janše še naprej korporativni državi ni več politično primeren za obvladovanje tako velikega gospodarskega sistema, kot je Mercator, kot je to bil za časa prejšnjih vlad. Nobenega dvoma sicer ni, da bi se tudi Jankovič bil sposoben prilagoditi novim razmeram, kot so se jim Igor Bavčar, Boško Šrot in Matjaž Gantar, ki jim, še enkrat ponavljam, ni šlo slabo tudi za časa prejšnjih vlad. Toda tako kot vse poprejšnje vlade tudi Janez Janša ohranja oblastniško prakso, po kateri se ve, kateri so naši in kateri njihovi. Tudi po novem naši, v tem primeru Bavčar, Šrot in Gantar oziroma Istrabenz, Pivovarna Laško in KD Group, so tako po novem politično zaznamovani kot direktorji, ki jih za razliko od Kučanovega človeka Zorana Jankoviča privilegira tudi aktualna vlada. Šele sami poslovni rezultati Jankovičevega naslednika pa bodo pokazali, kako se je po spremembi lastniške strukture v temeljih spremenila tudi sama poslovna filozofija tega trgovinskega podjetja, saj je namreč popolnoma nerealno pričakovati, da bosta Mercatorjeva največja lastnika in hkrati dobavitelja še naprej vztrajala pri cenovnem izsiljevanju samih sebe. In glavni nauk te basni o Mercatorju? Ta je, da Slovenija tudi pod oblastjo vlade in koalicije Janeza Janše ostaja politično in gospodarsko prepletena korporativna država
Komentarji
komentiraj >>