Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Medardov OFF (3248 bralcev)
Četrtek, 17. 11. 2005
Erik



V času spektakularnih bančnih ropov in tatvin ne preseneča, da ljudje kradejo denar še iz vsake luknje v tleh, o čemer poročajo iz Rima. Iz enega najbolj znanih vodnjakov na svetu, fontane Di Trevi, v katerega vraževerni turisti mečejo kovance v upanju, da se bodo enkrat vrnili v večno mesto, naj bi v zadnjih mesecih izginjale velike vsote denarja. V Treviju se na teden nabere okoli 2200 evrov, ki si jih med seboj po načelu 'fifti–fifti' razdelijo komunalni delavci ter Karitas. Slednji se je policiji pritožil, da zadnje čase dobiva vse manj denarja, kar je menda velika 'jeba' za to humanitarno organizacijo. Policija je sprožila postopek proti neznanim storilcem. Vzdržali se bomo sarkastičnih pripomb.

V Savdski Arabiji pa se gredo malo drugačen biznis. Pomilostitev obsojenih morilcev je v tej teokraciji postala izjemno dobičkonosen posel. Za kaj gre? Družine žrtev lahko v zameno za oprostitev grehov dobijo ogromne zneske denarja, ki pa si jih seveda lahko privoščijo le bogati sorodniki morilcev. Ugotavljamo, da je od tega do odprtega lova na ljudi za denar le še majhen korak. S tem se strinjajo tudi revnejši prebivalci savdske kraljevine, ki od oblasti v Riadu zahtevajo, naj sprejme nov zakon, ki bo v skladu z islamom.

OFF začenjamo z rednim tedenskim poročilom naše ameriške dopisnice Lidije Poljaček, ki je tokrat razpredala o Bushevem potovanju po Aziji in o vse bolj intenzivni verbalni vojni med republikanci ter demokrati:

////////////////////////////////////

Voditelji enaindvajsetih članic Skupine za azijsko–pacifiško sodelovanje so od varnostnih ter trgovskih pogovorov prešli na zadnje čase zelo aktualno temo pojava in širitve ptičje gripe. O njej bo jutri na vrhu APEC–a spregovoril tudi ameriški predsednik George Bush in z zanimanjem čakamo, če bo gripo povezal z al Kaido. Medtem pa je Svetovna zdravstvena organizacija sporočila, da sta v Indoneziji za posledicami smrtonosnega virusa H5N1 umrli še dve osebi, s čimer je število smrtnih primerov v tej državi naraslo na sedem. Indonezijo številni strokovnjaki kritizirajo, ker ni pobila vse perjadi na kontaminiranih območjih, vendar se slednja brani, da preprosto nima dovolj denarja za poplačilo kompenzacij kmetom.

Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je mednarodni skupnosti zopet namenil nekaj zasluženih kritik, saj še vedno ni namenila potrebne pomoči preživelim potresa, ki je pred šestimi tedni mesta ter vasi v pakistansko–indijskem Kašmirju spremenil v množične grobnice. Po podatkih svetovne organizacije je mednarodna skupnost do sedaj žrtvam naravne katastrofe namenila le 158 milijonov dolarjev, kar je občutno izpod meje nujno potrebnih 550 milijonov. Za obnovo porušenih krajev ter poškodovane infrastrukture bo Pakistan v naslednjih letih potreboval še pet milijard dolarjev.

Zaradi očitnega nerazumevanja in nezainteresiranosti mednarodne skupnosti - predvsem bogatih držav -, da bi pomagala žrtvam potresa v Pakistanu, ni nič čudnega, da se v tem delu sveta poleg ptičje gripe širi tudi protizahodno razpoloženje. Eden izmed najbolj iskanih indonezijskih teroristov, Noordin Mohammad Top, je v videoposnetku zagrozil zahodnim državam z novimi napadi. Ob tem je posebej izpostavil Avstralijo, ZDA in Italijo. V aktualnopolitični redakciji ugotavljamo, da je Mohammad neverjetno podoben našem sodelavcu Medardu, ki se je nedavno mudil v južni Aziji. Tisti, ki ga poznate, si lahko na naši spletni strani pogledate Mohammadovo fotografijo ter presodite sami.

Na Šrilanki medtem potekajo predsedniške volitve, ki jih je zaznamovala predvsem nizka volilna udeleženost na območjih, ki jih nadzorujejo uporniki iz vrst Tamilskih tigrov. Slednji so pozvali k bojkotu volitev, saj te po njihovem mnenju predstavljajo nekakšen referendum o tem, kako naj se država v bodoče spopade s težnjami pripadnikov tamilske manjšine po neodvisnosti. Sicer pa je letošnje predvolilno obdobje zaznamovalo veliko manj nasilnih incidentov, kot je bilo to značilno za prejšnja leta.

Izraelski premier Ariel Šaron in njegov politični nasprotnik, vodja laburistov Amir Perec, sta se sporazumela o predčasnih volitvah, ki naj bi bile izpeljane najkasneje do začetka marca. Spomnimo: Šaron je bil še do nedavnega zadržan do volitev, češ da bi to destabiliziralo polični teater v Tel Avivu, vendar ga je k temu prisilil umik laburistov iz njegove vladne koalicije. Aktualnemu premieru in njegovi stranki Likud se bo na predčasnih volitvah verjetno slabo pisalo, saj je Šaronova popularnost med Izraelci zelo načeta, še posebej, odkar je njegov sin nekaj dni nazaj pred sodiščem priznal krivdo glede obtožbe, da je na nelegalne načine zbiral denar za očkovo predvolilno kampanjo.

Ko smo že pri korupciji – Miklos Marschall, direktor evrazijske sekcije največje nevladne protikorupcijske organizacije na svetu Transparency International, je ministru za javno upravo Virantu poslal pismo, v katerem ga sprašuje o motivih vlade, da ukinja Kosovo komisijo za preprečevanje korupcije. Marschall Viranta opozarja, da je bila komisija s svojim delom zgled za ostalo regijo, in opaža to, kar tu že vsi vemo, namreč da bo komisija ukinjena iz političnih ter osebnih zamer.

Napovedane neoliberalne reforme so včeraj vzeli v precep na javni tribuni z naslovom En narod, en vodja, ena davčna stopnja, ki se je zgodila v Menzi pri koritu. Na njej so pripravljajoči se vladni projekt komentirali in mu postavljali alternative Maja Breznik, Jelka Zorn, Andrej Morovič, Darij Zadnikar in Andrej Lukšič. Poudarili so, da posledice ne bodo imele le neposrednih ekonomskih učinkov, ampak bodo posegle v realna življenja ljudi, njihovo preživetje pa tudi v medčloveške odnose.

Za konec pa še vljudno vabljeni na javno tribuno na Filozofski fakulteti ob 19.40 v predavalnici 34 z naslovom 'Vsi enaki, vsi reformirani', na kateri bodo sodelovali sociolog Rastko Močnik, aktivistka Aigul Hakimova, novinar Igor Drakulič in študent Tomi Bartole. Več o tem nam je pojasnila aktivistka Nina Petrič, ki bo moderirala javno tribuno:

//////////////////////////////////////////


Komentarji
komentiraj >>