Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
(2736 bralcev)
Ponedeljek, 21. 11. 2005
Lan



OFF NAPOVEDNIK

Konec vikenda smo izvedeli, da se podalpsko obrambno ministrstvo pripravlja na prijave k razpisom najbolj miroljubne globalne organizacije, zveze NATO. Erjavčevo ministrstvo bo na projekte prijavilo prošnjo za popolno obnovo letališča v Cerkljah ob Krki, da bo le-to postalo osrednja slovenska vojaška letalska baza, katere stezo pa bodo lahko uporabljala tudi civilna letala. Vrednost naložbe bo, v primeru odobritve natovskih sredstev, ki lahko dosežejo 40 milijonov evrov, v naslednjih treh letih skupno znesla okoli 65 milijonov evrov.

Vrnimo se nekaj mesecev nazaj. 12. maja letos je načelnik generalštaba slovenske vojske generalmajor Ladislav Lipič ob robu dvodnevnega zasedanja svojih kolegov iz članic zveze Nato v Bruslju dejal, da cerkljansko letališče v nobenem primeru ne bo postalo NATO baza. Dejal je še, da je uporaba letališča načrtovana predvsem v pogledu posodobitve in priprave za izvajanje nalog države gostiteljice in za potrebe letalstva Slovenske vojske. Kaj to pomeni? V primeru krize v regiji država gostiteljica zagotovi, da letališče izpolnjuje pogoje za vstopno točko iz zraka, kar pomeni, da mora biti letališka steza ustrezne dolžine, letališče mora imeti določene kapacitete za vzdrževanje, prostore za hrambo, kapacitete za pretovarjanje in podobno. In NATO je za Cerklje zelo zainteresiran.

Okoliško prebivalstvo o načrtih vojske ni bilo obveščeno. Občeslovensko prebivalstvo pa je bilo tako ali tako zavedeno. Se kdo spomni predreferendumskih zagotovil zagovornikov vstopa v NATO? Aktivnosti Slovenije, ki v sklopu pakta implicirajo njeno aktivno sodelovanje, bo potrjeval Državni zbor. In dejstvo, da Ministrstvo piše razpise, je simptom predreferendumskega NATO-kampanjskega natega. Prav verjetno pa ni zadnji.
Poslušate od slovenskega vstopa v NATO še vedno mačkasti OFF program Radia Študent.




OFF PROGRAM

Nekaj podobnega Cerkljam se bo zgodilo tudi Bosni in Hercegovini. V Washingtonu bo obeležena deseta obletnica sklenitve Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala skoraj štiri leta trajajoča vojna v Bosni. ZDA ter Bosna in Hercegovina naj bi ob robu slovesnosti tudi podpisali dogovor o nadaljnji namestitvi ameriških sil na ozemlju nekdanje jugorepublike ter sporazum o zračnem prometu med državama. Slovesnosti na ameriškem zunanjem ministrstvu se bodo sicer udeležili člani troedinega bosansko-hercegovskega predsedstva - Srb Borislav Paravac, Bošnjak Sulejman Tihič in Hrvat Ivo Miro Jovič. Gostila jih bo ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice. Med drugim naj bi govorili o bosanski prihodnosti in novi ustavi, ki naj bi zamenjala sedanjo.

Korenite spremembe bo doživel tudi Izrael. Ariel Šaron je predsednika Mošeja Kacava po izstopu laburistov iz vlade pozval k razpustitvi parlamenta, s tem pa odprl pot za sklic predčasnih parlamentarnih volitev. Kacav ima za odločitev na voljo 21 dni. Še novejša pa je novica, da je Šaron izstopil tudi iz matičnega Likuda, ki ga je soustanovil pred 30-imi leti. Še danes naj bi naznanil tudi rojstvo nove, desnosredinske stranke, s katero bo na neizogibnih marčevskih parlamentarnih volitvah izraelsko volilno telo nategoval za glasove.

Vladimir Putin je na obisku v Tokiju. Rusija in Japonska sta si že 60 let v laseh zaradi jurisdikcije nad štirimi Kurilskimi otoki. Bolje pa se razumeta pri strateških vprašanjih. Putin je namreč Japonce potolažil in dejal, da si bo po svojih močeh prizadeval, da trasa naftovoda, za katerega se Japonska daje s Kitajsko, ne bo usmerjena popolnoma na jug, temveč naj bi krenila bolj proti pacifiškim obalam in vzhajajočemu soncu.

Svoje načrte pri vzpostavljanju kakršnegakoli ravnotežja ima tudi še vedno živo gibanje neuvrščenih držav. Na dvodnevnem vrhu v Kuala Lumpurju se bodo predstavniki 116-ih, pretežno razvijajočih se držav, dogovarjali o ustanovitvi skupne novičarske agencije, ki bi predstavljala protiutež večinoma zahodnjaško obarvani realnosti, ki jo slikajo tuje agencije.

Posebni odposlanec Združenih narodov za pogajanja o prihodnjem statusu Kosova Martti Ahtisaari bo na Kosovu začel dvotedensko misijo v regiji, da bi ugotovil, kakšna so pogajalska izhodišča Prištine in Beograda ter stališča vseh drugih strani, neposredno zainteresiranih za rešitev kosovskega vprašanja. V ponedeljek bo Drnovšek, ki takšen neposredni interes kaže že nekaj časa, obiskal Podgorico.










Komentarji
komentiraj >>