O ptičji gripi menda že vse veste. Zaenkrat je za njenimi posledicami umrlo toliko ljudi, kot jih umre v Iraku na nekoliko bolj krvav dan. Toda pandemija smrtonosnega virusa, ki se bo sposoben prenašati iz človeka na človeka, naj bi že vrebala izza vogala sosedovega kokošnjaka. Napovedi so črne. Do izbruha virusa naj bi skoraj zagotovo prišlo v naslednjih treh letih in strokovnjaki se pri ocenjevanju, koliko ljudi bo umrlo, spotikajo drug ob drugega. Mediji praviloma dajejo prednost napovedim s šestimi ničlami. In bolj ko narašča panika med ljudmi, bolj narašča prodaja časopisov in gledanje pogovornih TV-oddaj. Namen komentarja ni polemizirati o spektakelski naravi ptičje gripe, marveč opozoriti na dejstvo, da nam zaradi uničevanja planeta v bližnji prihodnosti grozijo veliko hujše nevarnosti, pa o tem ne slišimo skoraj nič.
Začnimo kar tam, kjer večji del ljudske raje ve, da obstaja nek problem. Zaradi segrevanja planeta se na Arktiki topijo ledeniki, na severu Sibirije pa debele ledene ploskve, s čimer v morje priteka vse več sladke vode. Arktika je zelo pomemben faktor pri kroženju morskih tokov, saj uravnava temperaturo vode in gostoto soli v njej. Spremembe na severnem polu prinašajo negativne posledice za globalne oceanske ekosisteme. Iz severozahodne ameriške obale poročajo o katastrofi, ki ji tamkajšnji znanstveniki ne najdejo primerjave. Zaradi segrevanja vode je v tem delu Pacifika količina rastlinskega planktona upadla za 75 odstotkov, s čimer je bil prehranjevalni verigi zadan smrtonosen udarec. Ker ni planktona, ni rib, in ker ni rib, obmorski ptiči nimajo kaj jesti. Znanstveniki sporočajo, da je morje letos na obalo naplavilo osemdesetkrat več mrtvih ptičev kot prejšnja leta.
Ameriški raziskovalci v okolici Los Angelesa ugotavljajo, da zaradi strupenih kanalizacijskih odplak, ki so značilne za vsa miljonska mesta, prihaja do mutacij morskih rib in drugih vodnih živali. Znanstveniki so v okolici Santa Monice in Huntington Beacha našli povečano število moških rib z ženskimi spolnimi organi in drugimi spolnimi deformacijami, kar počasi potrjuje strahove, da se v odplakah nahajajo toksini, ki v organizmih prizadenejo hormonski razvoj. Vse več živalskih vrst na vseh koncih planeta se srečuje z negotovo usodo. Raziskovalci so v zadnjih petnajstih letih našli spremenjene hormone in deformirane spolne organe tudi pri aligatorjih na Floridi, ribah v Veliki Britaniji, polarnih medvedih na norveškem severu in tako naprej.
Zaenkrat je še zelo težko ugibati, kakšne posledice bo vse to pustilo na ljudeh, vendar jih bomo občutili, saj se nahajamo na vrhu prehranjevalne verige in na koncu sami zaužijemo toksine, ki jih spuščamo v okolje. Že sedaj prihaja do negativnih učinkov. Znanstveniki opozarjajo, da zaradi prisotnosti nevarnih kemikalij vse več moških trpi za pomanjkanjem spermijev, medtem ko pri mladih dekletih prihaja do prezgodnje pubertete. Kako dolgotrajen in obsežen problem je toksično onesnaževanje okolja, priča tudi zgodba o Černobilu. Kljub temu, da je od nesreče minilo že skoraj 20 let, je enajst farm na Škotskem s skupno površino 11,300 hektarjev še vedno kontaminiranih. Kmetje morajo radioaktivne ovce označiti z barvo in jih ne smejo zaklati za hrano, dokler radioaktivnost v njihovih telesih ne upade.
Zaradi izginjanja edinstvenih ekosistemov in erozije genske raznolikosti prihaja do pojava biološke homogenizacije, ko so si živi organizmi na globalni ravni vse bolj podobni. Naš planet je tako vse bolj siromašen. V zadnjih petih letih je bilo letno uničenih povprečno 7.3 milijona hektarjev gozdov, kar je primerljivo s teritorijem Paname. Do največjih izgub gozdnih površin prihaja v Južni Ameriki ter Afriki. Ti izginjajoči gozdovi so pljuča sveta in varuhi naravne raznolikosti. Istočasno se širijo puščave. Na Kitajskem, kjer je za ptičjo gripo umrlo par oseb, puščava sedaj obsega že več kot četrtino državnega teritorija in s svojim širjenjem ogroža okoli 400 milijonov ljudi.
Pred kratkim je amazonsko območje prizadelo najhujše sušno obdobje v zadnjih dvainštiridesetih letih in vodostaji rek so močno upadli. Več kot tisoč mest in manjših krajev, ki so odvisni od rečnega transporta, je ostalo brez zalog hrane, zdravil in goriva. Razglašene so bile izredne razmere. Da bi bile stvari še hujše, so izsušeni amazonski pragozd zajeli številni požari. Zaradi sistematičnega onesnaževanja in segrevanja planeta vse bolj izginjajo tudi viri pitne vode, kar revnim ljudem prinaša smrt, korporacijam, ki trgujejo s tako imenovanim modrim zlatom, pa astronomske dobičke. Pa vendarle slednjih nihče ne primerja s prenašalci bolezni ter smrti.
Nacionalne vlade in predstavniki v mednarodnih organizacijah nam zatrjujejo, da imamo na voljo dovolj zdravil, da se pred pandemijo ptičje gripe obranimo. Vsekakor gre za zelo zgovoren primer. Z eno roko nas strašijo s ptičjo apokalipso, z drugo pa nas tolažijo, da bodo za naš blagor že poskrbeli. Veliki brat rad pove ljudem, da ga potrebujejo. Kako bi sicer upravičil svoj obstoj? Toda tisto, česar nam očitno nihče noče povedati, je to, da nas čaka zelo temna prihodnost. Zaradi spreminjanja podnebja bo življenje na planetu vse težje. Že sedaj zaradi lakote letno umre 5 milijonov otrok. Preživeli bomo ptičjo gripo, vendar se zna zgoditi, da si bodo naši otroci želeli, da se ne bi nikoli rodili. Celo pri ameriškem konzervativnem časopisu Time so se tega začeli zavedati, saj menda resno razmišljajo, da bi za letošnjo osebnost leta razglasili Mati Naravo. Še lani je bil to George Bush.
Komentarji
komentiraj >>