Priročnik za usposabljanje teroristov je našla britanska policija v Manchestru med hišno preiskavo nekega člana al Kaide. Nahajal se je v računalniški datoteki z naslovom 'vojaške serije'. Učbenik je bil preveden v angleščino in ga je mogoče najti na spletu, recimo na strani ameriškega ministrstva za pravosodje. Seveda gre tu za vprašanje verodostojnosti, saj je znano, da tajne službe dokaze rade ponarejajo. Toda po temeljitem branju je več kot jasno, da v pristnost priročnika ne gre dvomiti, saj je v njem preveč dobrih nasvetov za teroriste ter tiste, ki to želite postati. Težko je reči, zakaj bi to varnostni organi ponarejali ali sploh objavljali.
Al Kaida sebe dojema kot vojaško organizacijo, ki se bori proti novodobnim križarjem ter izdajalskim režimom, kakršna je savdska kraljevina. Uvod v učbenik je posvečen razumevanju pomena 'svete vojne', katere primarni cilj je vzpostavitev resnične islamske države. Takole piše: »Islamske vladavine nikoli niso bile in nikoli ne bodo ustanovljene na podlagi miroljubnih rešitev in zborovanj. Ustanovljene so, kakor so vedno bile: s peresom in puško, z besedo in metkom, z jezikom in zobmi.« Podan je tudi kratek zgodovinski opis džihada proti kolonialistom in apostatskim režimom, ki je podkrepljen z verzi iz Korana. »Boj se Alaha, kot se ga je treba bati, in ne umri, razen v deželi Islama!«
Vojaško organizacijo, pod kar lahko razumemo teroristično celico z zelo omejenim številom ljudi, morajo sestavljati komandant s svetovalci, vojaki in jasno izdelana strategija. Za uspešno delovanje organizacije so potrebni ponarejeni dokumenti ter denar, skrivališča, orožje, informacije in sredstva za komunikacijo ter prevoz. Njene naloge so zbirati podatke o sovražniku, ugrabljati ter ubijati sovražnikovo osebje in tuje turiste, širiti zlonamerne govorice o režimu in napadati ambasade, vitalne gospodarske centre, pa tudi prostore razvratnosti ter greha.
Priročnik ima vse vrline vohunskega trilerja in bralec kmalu zazna, da al Kaidovci niso neki brezumni, fanatični psi, kot jih prikazujejo mediji. S kirurško natančnostjo so opisani varnostni ukrepi na vsakem koraku načrtovanja napada. Stanovanje, ki ga organizacija uporablja za srečanja, mora biti v novejšem naselju, kjer se ljudje ne poznajo. Najame ga oseba z nemuslimanskim videzom in pod lažnim imenom. Pozanimati se je potrebno, če je bila nepremičnina kdaj nadzorovana s strani policije. Za stanovanje smejo vedeti le tisti, ki ga uporabljajo. V prostoru se šepeta, saj imajo novejši bloki tanke zidove. Potrebno je zamenjati ključavnice. Stanovanje mora biti v prvem nadstropju, da je s tem omogočen lažji umik ali pobeg, vendar njegova notranjost ne sme biti vidna iz višjih ali nasproti ležečih stanovanj. In tako naprej.
Priročnik seveda nima datuma nastanka, vendar tega ni težko uganiti. Ko teče beseda o tem, da član organizacije mora biti musliman, je podan sledeči primer: »Ravno tako vodstvo afganistanske in ruske vojske zahteva, da so vsi oficirji hkrati člani komunistične partije.« Očitno je torej, da je učbenik nastal že v osemdesetih, ko je v Afganistanu potekala vojna proti sovjetski okupaciji in marionetnemu režimu v Kabulu. O tem pričajo tudi drugi primeri v priročniku, ki se recimo nanašajo na vzpostavitev štaba na zahtevnem terenu, oziroma v gorah. Avtorji učbenika so se večkrat zatekli k primerom delovanja Cie, predvsem pri opisovanju načinov zbiranja informacij ter rekrutiranja agentov. In seveda je vsem znano, da so v času afganistanske vojne eni z drugimi sodelovali. Plačanec Cie je bil tudi Usama bin Laden.
celica al Kaide, avtorji priročnika za usposabljanje
Komentarji
komentiraj >>