Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sobota, 26.11.´05, od 22.00-24.00: ARTHUR RUSSELL (3533 bralcev)
Sobota, 26. 11. 2005
goran



Radio Študent
Glasbena redakcija
Sobota, 26.11.2005

DJ grafiti: ARTHUR RUSSELL

podlaga: Sketch For Face Of Helen


*Pomanjkanje samosvojega izraza med sodobnimi glasbeniki oziroma monotonost in neinovativnost večjega dela sodobne glasbene scene založbe zadnje čase poživljajo z revivali pozabljenih ali slabo znanih glasbenikov iz ne tako oddaljene preteklosti. V obe kategoriji sodi tudi Arthur Russell, ki ga predstavljamo v tokratnih drugih sobotnih DJ Grafitih na Radiu Študent. Arthurjev zapleteni značaj se je odražal v njegovi glasbi, kjer je paralelno ustvarjal tako izrazito introvertirane skladbe s čelom, kot tiste bolj ekstrovertirane post-disko kompozicije, oba izraza pa sta predhodnika žanra, ki ga danes poznamo pod oznako IDM. Z obema izrazoma pa je bil pred svojim časom in s strani tako kritikov kot poslušalcev precej zapostavljen. Za uvod v nocojšnje DJ Grafite poslušajmo 'The platform on the ocean', diskoidno skladbo, v kateri je uporabil tudi svoj osnovni instrument, torej čelo.

1 the platform on the ocean (...) 8:05

Arthur Russel se rodil leta 1951 v ameriški zvezni državi Iowa, kjer se je pri šestih letih začel učiti igranja na klavir, tega pa je kmalu zamenjal za čelo, od katerega se ni več ločil vse do konca. Doma so sicer imeli razmeroma obsežno zbirko glasbe: Franka Sinatro, Modern jazz quartet, Ahmada Jamala, Leonarda Bernsteina in veliko klasične glasbe, a mladi Arthur je najraje poslušal ploščo z zvočnimi zapisi oglašanja kitov in posnetke trajektov in delovnih ladij s Staten Islanda. Verjetno od tod izvira tudi njegov interes za uporabo echa pri svojih studijskih posnetkih. Kmalu je pokazal svojo uporniško nrav, se izpisal iz šole in eksperimentiral z različnimi psihadeličnimi drogami. Leta 1968, ko je te nekoliko opustil, pa se je odpravil v San Francisco, kjer se je pridružil budistični komuni. Učenci so se morali odpovedati vsem motečim dejavnikom, da so lahko posvečali vso svojo pozornost molitvi, zato je Arthur čelo vadil na skrivaj. V tistem času je spoznal tudi kultnega pisatelja Allena Ginsberga in se vpisal na college za indijsko glasbo, ki ga je vodil Ali Akbar Khan, človek, zaslužen za prepoznavnost indijske klasične glasbe v zahodnem svetu. Arthur je tam igral čelo, ki je bil tudi Akbar Khanov priljubljen inštument. V tem času je kot čelist sodeloval pri Bobu Dylanu, Johnu Cageu, klarinetistu Perryu Robinsonu, govori pa se, da je sodeloval celo z Alice Coltrane. Poslušajmo skladbi z naslovom 'Soon-to-be innocent fun/let's see' in 'Tree house'.

2 soon-to-be innocent fun/let's see (a/2) 9:35
3 tree house (a/7) 2:15

Po dveh letih na collegu Ali Akbar Khana, se je Arthur Russel leta 1973 preselil v New York, kjer se je naselil v isto hišo kot Ginsberg. Ker Arthur v svoji sobi ni imel električne napeljave, so vodnik napeljali kar iz Ginsbergovega stanovanja, saj je Arthur potreboval elektriko za vso svojo glasbeno opremo. V tistem času je ustanovil zasedbo The Flying Hearts in sodeloval s različnimi, precej vplivnimi skladatelji: Johnom Cageom, Petrom Gordonom, Rhysom Chathamom, Philipom Glassom, Petrom Zummom ter Davidom Byrneom. Od sredine sedemdestih je meja med eksperimentalno in popularno glasbo postajala vse manjša, glasbeniki pa so glavne ideje črpali iz noise rocka na eni strani in minimalistične glasbe na drugi strani. Glavni vzrok je bilo dejstvo, da je večina glasbenikov tedaj živela v spodnjem Manhattnu in East Villagu, kjer so se pogosto srečevali, izmenjavali ideje in igrali v zasedbah drug z drugim. Eden vidnejših tovrstnih krožkov je bil tudi znameniti The Kitchen, kjer je Arthur med letoma '74 in '75 deloval tudi kot glasbeni urednik. V tem času je skorajda postal tudi stalni član zasedbe Talking Heads. Proti koncu osemdesetih je skupnost razpadla, saj so nepremožne glasbenike izrinili novi naseljenci. Sredi sedemdesetih se je Russell srečal Petrom Zummom, odličnim trobentačem, s katerim sta se v njunem razumevanju glasbe takoj ujela in tudi pogosto sodelovala. Poslušajmo skladbo z naslovom 'Make 1,2' z Zummom na trobenti in skladbo z naslovom 'Hop on down' kjer je Zummo prispeval sintetizatorsko linijo.

4 make 1,2 (a/7) 2:49
5 hop on down (a/8) 6:02

V tokratnih DJ Grafitih na Radiu študent predstavljamo Arthurja Russella, avantgardista, ki se je po obisku kluba The Gallery, kjer je slišal DJ-a Nickya Siano, v tistem času znanega kot 'kralja New Yorških DJ-ejev', takoj navdušil za tovrstno disko glasbo. Repetitivnosti in večplastnosti je bil tako navajen že iz budistične komune. Konec leta '77 je z Sianom in Byrneom odšel v studio in leto pozneje so pod psevdonimom Dinosaur izdali skladbo 'Kiss me again' in nekoliko pozneje še skladbo 'Is it all over my face' s katero se je Russell dokončno potrdil na tedanji plesni sceni. Slednjo bomo poslušali v naslednjem glasbenem bloku, v katerem bomo slišali še kompozicijo z naslovom 'Go bang!' v kateri je močno opazen vpliv duba, jazza in funka ter Arthurjev edinstven občutek za prostor in dinamiko, za tem pa še eno disko skladbo z naslovom 'Let's go swimming' z Russllom na vokalu in čelu ter Mustafo Ahmedom na perkusijah. Tudi Ahmed, ki je bil med drugim kot socialni delavec dodeljen za svetovanje celo kultnemu Afriki Bambaati, je pozneje postal stalni Arthurjev sodelavec.

6 is it all over my face (a/12) 6:57
7 go bang! (a/11) 5:37
8 let's go swimming (a/4) 7:50

Sedaj ko smo pobliže spoznali plesno glasbo Arthurja Russela, naklonimo pozornost še njegovi bolj avantgardni, minimalistični strani. Na teh solističnih albumih uporabi manj konvencionalen pristop kot pri tistih plesno usmerjenih, skladbe pa so po pravilu krajše in postanejo hitreje všečne ušesom. Prvi album iz te smeri, naslovljen 'Instrumentals' je izšel šele leta 1984, čeprav je Russell njegov večji del napisal že leta 1975. Šlo je za kompozicijo, ki bi, če bi jo izvedli v celoti, trajala 48 ur in je odličen prikaz Arthurjevega mešanja enostavnih akordov in ritmov s formalističnimi obdelavami ter kompleksnimi razpoloženjskimi deli. Leta 1986 je izšel album z naslovom 'World of echo' s katerim se je Russell postavil v svoj osnovni izraz, torej izraz izučenega avantgardnega čelista. Celoten album je posnet zgolj iz procesiranih zvokov čela in Russellovega vokala in je zelo priporočljivo poslušanje za vse privržence Nicka Drakea. Najbolj izstopajoča opazka pri albumu je dejstvo, da ta zaradi zgradbe skladb zveni brezčasno in po skoraj dvajsetih letih tudi še danes sveže. Beate in kompleksne aranžmaje tokrat zanemari in izlušči le okvirje - gole melodije, ki prihajajo na površje. Te pospremi z nerazločnim, momljajočim vokalom, s katerim le zapolni nekaj malega praznine. Zaradi aktualnosti glasbe je album v letu 2004 doživel ponatis, dodali pa so še DVD, na katerem sta dva ekskluzivna posnetka Russellovih sessionov, ki ju je posnel njegov sodelavec Phill Niblock. Gre za močno približane detajle Russellovega doživljanja ter obvladovanja čela, posnetka pa sta ekskluzivna. Njun večji del je improviziran, tako da smo ob ponatisu albuma dobili še za nekaj več kot 50 minut prej neslišanega materiala. V glasbenem premoru, ki sledi, bomo poslušali sedem skladb s pričujočega albuma, in sicer v naslednjem vrstnem redu; 'Being it', 'Place i know/kid like you', 'She's the star/i take this time', 'Hiding your present from you', 'Wax the van', 'Lucky cloud' in 'Canvas home'.

9 being it (a/4) 5:16
10 place i know/kid like you (a/5) 3:28
11 she's the start/i take this time (a/6) 4:56
12 hiding your present from you (a/9) 4:16
13 wax the van (a/10) 2:10
14 lucky cloud (a/12) 2:53
15 canvas home (a/17) 2:34

Nocojšni DJ Grafiti na Radiu študent, v katerih predstavljamo Arthurja Russella, so se prevesili v zadnjo tretjino, v kateri bomo predstavili še dva albuma, ki pa sta izšla posthumno. Leta 1986 je Arthur izvedel da je HIV pozitiven. Vseeno je obenem pripravljal material za novi album, čeprav se je počutil fizično nemočnega in čustveno preveč izžetega, da bi ga dokončal. Kljub vse slabšemu zdravju je še vedno koncertriral, tako sam, kot z Zummom, Ahmedom in Elodie Lauten v zasedbi z imenom The Singing Tractors. Arthur je umrl leta 1992, v njegovi osmrtnici v Village Voiceu pa je bilo zapisano: “Njegove skladbe so bile tako osebne, da se zdi kot da je enostavo izginil v svojo glasbo”.
Album 'Another thought' je izšel dve leti po njegovi smrti, skladbe pa so temačne in skrivnostne a obenem tudi vznemirjujoče in lepe. Gre za zbirko skladb človeka, ki se bojuje proti smrtni bolezni, a ob enem pomirjen sprejema to kruto dejstvo. V pogovoru z Davidom Toopom je Arthur nekoč dejal, da je vedno mislil da je glasba brez bobnov za stopnjo višja. Da je to glasba prihodnosti. Da v onostranstvo ne moremo vzeti bobnov, pač pa lahko vzamemo svoj razum. Te besede je udejanjil v albumu Another thought, s katerega bomo poslušali naslednje skladbe; 'Another thought', 'A little lost', 'Home away from home', 'This is how we walk on the moon' in 'Keeping up', '.

16.another thought (a/1) 2:17
17.a little lost (a/2) 3:18
18.home away from home (a/3) 5:11
19.this is how we walk on the moon (a/5) 4:43
20.keeping up (a/8) 6:20


Kot zadnji album v nocojšnih DJ Grafitih posvečenih Arthurju Russellu predstavljamo v letu 2004 izdani Calling out of context. Večina skladb, zbranih za ta album, izhaja iz dveh virov. Prvi je neizdan album Corn iz leta 1985, drugi pa album, ki ga je Russell opustil med leti 1986 in 1990. Na žalost je Arthur imel opravka z nerazumevajočim trgom, ki je na njegovo glasbo gledal kot na preveč nekomercialno in ekscentrično, sam pa je napovedal, da bo veliko njegovih idej nekoč postalo v glasbi vsakdanjost. Ob smrti je zapustil arhiv več kot tisoč posnetkov v različnih stopnjah dovršenosti, ob tem pa še več kot tisoč strani besedil, poezije in rokopisov. Zvočna zapuščina zaobsega tako orkestralne posnetke, posnetke koncertov, pop in country skladb in mnoge verzije njegovih plesnih skladb. Kadar ni pisal ali snemal, je Arthur veliko časa preživel ob poslušanju lastne glasbe, v iskanju novih idej in vpijanju le-teh iz okolja. Obstaja nekaj sto kaset, polnih kompozicij, na katerih je delal oziroma jih preurejal in jih postavljal v različne aranžmaje z različnimi zasedbami. Te kasete so pravi vpogled v Arthurjevo dojemanje glasbe in v veliko pomoč pri zbiranju pravih posnetkov za morebitne bodoče albume in kompilacije. Arthurjev odkritosrčni odnos do glasbe je bil pred svojim časom in ta čas je sedaj pravi za nas. Za zaključek bomo poslušali skladbi z albuma Calling out of Context, in sicer; 'You and me both' ter 'Get around to it'.

DJ Grafite sem pripravil Goran.

21.you and me both (a/3) 3:45
22.get around to it ( a/9) 4:58


Komentarji
komentiraj >>