Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF malih psov (3275 bralcev)
Ponedeljek, 28. 11. 2005
Erik



Iz Svetovne banke s sedežem v Washingtonu prihaja šokantna novica. Potem ko se je v prostorih te častljive institucije razvedelo, da bo morda v bližnji prihodnosti tja prišel svoj kruh služit neoliberalni propagandist Mićo Mrkaić, je med zaposlenimi zavladal občuten preplah. Nekateri uslužbenci so na robu živčnega zloma, govori se tudi o prvih primerih poskusov samomora. Na Radiu Študent smo zato odprli brezplačno telefonsko linijo za duševni blagor svetovnih bančnikov in kot telefonska operaterja zaposlili dva metalca iz Brežic, ki obvladata nekaj surove angleščine. Telefoni nenehno zvonijo.

//////////////////////////////////////////////////////

(jebiga, ste morali poslušati OFF)

Začenjamo s sobotnim množičnim protestom delavcev, študentov, dijakov, emancipacijskih gibanj in podpornikov ideje o socialnih pravicah ter osnovnem človeškem dostojanstvu, ki se ga je v Ljubljani udeležilo okoli 40 tisoč ljudi. Seveda ne bomo ponavljali in interpretirali že videnega ter slišanega. Razjasniti moramo le en neljub incident, v katerem sta bila mlada aktivista odpeljana na policijsko postajo, ker sta s seboj na protest pripeljala svoja hišna ljubljenčka, slednja pa nista imela nagobčnikov. Na zagovor zdrave pameti smo poklicali tiskovnega predstavnika ljubljanske policijske uprave Petra Kralja.

//////////////////////////////////////////////

Ena izmed dveh pridržanih aktivistov je bila Sanja Žmavc, ki so jo policisti odpeljali na postajo skupaj z njeno psičko Oro.

//////////////////////////////////////////////

Doma popljuvani premier Janez Janša se je na evro-sredozemskem vrhu v Barceloni zavzel za vključitev balkanskih držav v evro-sredozemsko partnerstvo na njihovi poti k polnemu članstvu v Uniji. Ob tem je Janša mimogrede dodal, da si Slovenija znotraj sredozemskega akcijskega načrta prizadeva za ekološko zaščito severnega Jadrana, kar lahko razumemo kot stopnjevanje pritiska na Hrvaško, da Sloveniji prizna dostop do mednarodnih voda. Premier je v Barceloni še dejal, da si bo Ljubljana tudi v prihodnje prizadevala za vzpostavitev evro-sredozemskega območja proste trgovine do leta 2010. Upamo, da mu je po sobotnem protestu jasno, da brez socialnega dialoga doma tega cilja ne bo mogel uresničiti.

Voditeljem Evropske unije in arabskim državam severne Afrike v Barceloni še ni uspelo uskladiti skupnih stališč o mednarodnem boju proti terorizmu, čeprav gostitelj srečanja španski premier Jose Zapatero vztraja, da je dogovor treba uskladiti za vsako ceno. Evropejci in Izraelci želijo v pravilnik vsiliti določilo, ki navaja, da za terorizem ni opravičila. Arabski voditelji pa medtem poudarjajo, da skupna izjava o terorizmu ne sme biti v nasprotju s pravico narodov pod tujo zasedbo, da si prizadevajo za njen konec v skladu z mednarodnim pravom. Pogajanja kislih obrazov se še nadaljujejo.

Janez Drnovšek se mudi v Črni Gori, kjer se je v okviru delovnega obiska v Cetinjah srečal s kolegom Filipom Vujanovićem, v Podgorici pa še s premierom Milom Djukanovićem ter predsednikom skupščine Rankom Krivokapićem. Drnovšek skuša zgladiti odnose z nekdanjo bratsko republiko, ki jih je resno omajalo njegovo stališče o neodvisnosti Kosova. Prosrbski del opozicije je v glavnem mestu organiziral proteste, in to kljub temu, da jih je policija iz varnostnih razlogov prepovedala. Na demonstracijah je slišati pozive, da je treba Drnovška obmetavati z jajci, zaenkrat pa o aretacijah majhnih psov brez nagobčnikov še ne poročajo.

Iz Burme, ki jo je vojaški diktatorski režim pred leti preimenoval v Mjanmar, poročajo, da je režim podaljšal hišni pripor enemu izmed najbolj znanih disidentskih obrazov na svetu Aung San Suu Kyi. Opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir leta 1991 je v hišnem priporu preživela že okroglih deset let, ker si v svoji domovini prizadeva za demokracijo. Še vedno ne gre upati, da ji bodo zahodne države priskočile na pomoč, so pa v Burmi prisotne zahodne naftne korporacije, ki služijo na račun naftovodov.

Na mestu Aung San Suu Kyi pa bi zagotovo rad bil Sadam Husein, ki ga čaka poziranje pred strelskim zidom. Pred posebnim sodiščem v Bagdadu se po petih tednih premora, ki so ga zaznamovali umori Huseinovih odvetnikov, nadaljuje sojenje strmoglavljenemu diktatorju. Na vrsto so prišle priče pokola prebivalcev šiitske vasi Dudžail leta 1982. Zaradi nadaljevanja sojenja so v Sadamovem rojstnem mestu Tikrit izbruhnili protesti, na katerih suniti zahtevajo izpustitev sokrajana, medtem ko bi v vasi Dudžail ljudje radi videli njegovo glavo na kolu. Demonstracije so nasilne, a o morebitnih aretacijah malih psov brez nagobčnikov še ne poročajo.

Kdo pa bo odgovarjal za novo nesrečo v kitajskem premogovniku, še ni jasno. V tokratni eksploziji je po navedbah oblasti življenje izgubilo najmanj 68 rudarjev, medtem ko usoda njihovih 100 kolegov še ni znana, je pa malo možnosti, da so preživeli. Do sedaj je reševalcem uspelo izpod zemlje osvoboditi le 17 rudarjev. Vzrok eksplozije še vedno raziskujejo, čeprav je vesoljnemu svetu jasno, da kitajski rudniki zaradi dotrajanosti opreme in slabih varnostnih razmer veljajo za najbolj nevarne na svetu. Ugotavljamo, da je skrajni čas, da tudi Peking doživi kakšno delavsko demonstracijo. Vendar naj demonstrantje s psi ne pozabijo nagobčnikov, kakor to počenjajo nevestni ljubljanski aktivisti. Tako bo marsikatera policijska zadrega odpravljena.


Komentarji
komentiraj >>