Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
O TEM KAKO MIGRIRATI IN DOSEČI PISATELJSKO SLAVO (4211 bralcev)
Četrtek, 1. 12. 2005
kristinas



Včeraj je v Cankarjevem domu svoja vrata odprl že 21. knjižni sejem, osrednji slovenski knjižni dogodek, na katerem se letos predstavlja približno 80 slovenskih založb. Založniki, ki tovrstni dogodek v največji meri izkoristijo za lastno samopromocijo, hkrati že tradicionalno v isti sapi tarnajo, kako črni oblaki se zgrinjajo nad njimi. No ja, cenovno ugodne knjižne izdaje časopisnih hiš jih prav gotovo niso uničile, vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo z uvedbo tako opevane enotne davčne stopnje.

Dogajanje na slovenskem knjižnem sejmu tudi letos spremlja pester spremljevalni program, v okviru katerega izstopajo živahne debatne kavarne, namenjene najširšemu občinstvu. Eno izmed njih - naslovljeno Literarne migracije - je včeraj organizirala ljubljanska založba Tuma ob izidu knjige Ruski disko pisatelja Wladimirja Kaminerja.

Pogovor, ki ga je vodil Goran Č. Potočnik in katerega gostji sta bili prevajalka in publicistka Erica Johnson Debeljak ter dr. Vesna Kondrič Horvat, profesorica na mariborski Pedagoški fakulteti, je potekal v lahkotnih tonih. Govorci so se tako skušali izogibati tematiki političnih emigracij literatov in večjo pozornost namenili t.i. »prostovoljnemu« izgnanstvu oziroma težavam, s katerimi se srečujejo pisci v novem okolju.

Tovrstne težave je na lastni koži izkusila tudi Erica Johnson Debeljak, ki se je iz rodnega San Francisca v Ljubljano preselila zaradi ljubezni. Zanimivo je, da je svojo publicistično kariero pričela v Sloveniji, medtem ko v Ameriki, kjer je bila zaposlena v bančništvu, niti ni čutila potrebe po pisanju.

Erica Johnson Debeljak se kot prevajalka in publicistka sooča predvsem z dvema problemoma. Kot prevajalka slovenskih avtorjev težko ali pa sploh ne prodre na širši ameriški trg. Slovenski literati večine ameriških založb in literarnih revij, razen tistih, ki se ukvarjajo z evropsko literaturo, namreč ne zanimajo. Drugi problem pa je bolj tehnične narave, saj mora kot angleško pisoča avtorica v primeru objave v slovenskih medijih zagotoviti prevod besedila.

Pogovor pa vseeno ni potekal samo v literarnih vodah, saj se Debeljakova ob koncu ni mogla izogniti že tradicionalnemu vprašanju o znamenitih slovenskih copatih, ki jih tako radi natikamo obiskovalcem in ki jih, po odgovoru sodeč, še vedno ni povsem prebolela.

Od copat se je debata preusmerila k nemškemu Rusu Wladimirju Kaminerju, pisatelju, katerega prevod zbirke kratkih zgodb z naslovom Ruski disko, je pred kratkim izdala založba Tuma.
Kaminer, pri nas sicer bolj ali manj neznani avtor, v Nemčiji uživa slavo pravega rock-zvezdnika. Rodil se je v Moskvi in leta 1990 emigriral v Nemčijo, natančneje v Berlin, kjer je pričel svojo pisateljsko kariero. V nemški literaturi zavzema posebno mesto, saj piše v nemščini in svoja dela sam prevaja v ruščino. Poleg produktivnega pisateljevanja, v zadnjih petih letih je namreč napisal osem knjig, pa se ukvarja tudi z vodenjem radijske in televizijske oddaje ter didžejanjem v Ruskem disku. Njegova spletna stran, na kateri prodaja celo spodnje perilo z logotipom knjige Ruski disko, pa bi lahko služila kot ideja marsikateremu slovenskemu pisatelju, ki jih žulijo nizki honorarji.

Fant se torej zna prodajati, vprašanje pa je, kakšna je literarna oziroma poetična vrednost njegovih del. Če povzamemo besede dr. Vesne Kondrič Horvat, je Kaminer predvsem pisatelj, ki je znal ujeti duha časa. S svojimi deli je Nemcem serviral obilo sarkastičnega humorja in za posladek ponudil večinoma bizarne literarne like, s katerimi je uspešno zadovoljil nemške klišejske predstave o Rusih. O tem, ali je tudi velik stilist pa stroka še razpravlja.

Kaminerju se je migracija izplačala, saj ga je nemško bralstvo sprejelo veliko bolje kot rusko, ki ga je zmotila njihova pretirano sarkastična podoba. Če bi Kaminer ostal v Rusiji, bi najbrž ostal znan le po tem, da je neuspešno nadziral kontrolo letenja leta 1987 in s tem Nemcu Mathias Rustu omogočil pristanek na Rdečem trgu, tako pa je postal popularen pisatelj v Nemčiji.

Lahkotna debatna kavarna o literarnih migracijah je bila zagotovo ena izmed bolj zanimivih včerajšnjega dne, vi pa se lahko po knjižnem sejmu sprehodite še vse do nedelje, ko bo zaprl svoja vrata.

V Cankarjev dom je začasno migrirala Kristina Sluga


Komentarji
komentiraj >>