Ponedeljek, 5. 12. 2005
goran
Radio Študent
Glasbena redakcija
Tolpa bumov, ponedeljek 05. december, 2005
Porn Sword Tobacco – Explains Freedom (City Centre Offices, 2005)
*Ambientalna glasba v redkih primerih pusti močnejši vtis že po prvem poslušanju, saj ponavadi vse prehitro postane le glasba za ozadje, ki jo poslušamo zgolj zato, da zapolni tišino in obenem ni moteča. Da je tovrstna glasba lahko tudi mnogo bolj intrigantna in nas lahko celo pripravi do tega, da odložimo kar koli že počnemo in vso svojo pozornost namenimo zgolj glasbi, je v preteklosti dokazoval Brian Eno, dandanašnji pa sta se mu pridružila nekoliko bolj abstraktni Tim Hecker na eni in kompozitorsko navdihnjeni Susumu Yokota na drugi strani. Nekje vmes svoj prostor išče tudi Henrik Jonsson alias Porn Sword Tobacco. Explains Freedom je album, ki z izjemo čustveno otopelih ne bo pustil ravnodušnega prav nobenega poslušalca.
Jonsson je pred projektom Porn Sword Tobacco deloval pod psevdonimom Stress Assassin in izdal dva albuma za švedsko goa-trance založbo Spiral Trax, glasbo pa lahko opredelimo kot downtempo, oziroma ambient z elektronsko dub osnovo. Po izidu njegovega drugega albuma za to založbo, naslovljenega 'Carriertrack', so švedi Jonssona prepoznali kot enega najboljših švedskih dub producentov. Z novim imenom se je predstavil v lanskem poletju, ko je za cenjeno nemško založbo City Centre Offices izdal svoj samonaslovljeni prvenec, mini album “Porn Sword Tobacco”, in se postavil ob bok ostalim odličnikom iz te-iste založbe: Arovane, Donatu Whartonu, Marsenu Julesu, Ulrichu Schnaussu in po novem tudi Xeli. Kot svoje vplive Jonsson navaja starejši hip hop, dub iz sedemdesetih, Briana Ena in Tangerine Dream. Izraz slednjih dveh je močno opazen tudi na njegovem novem albumu 'Explains Freedom', ki ga je posnel v odlično opremljenem studiu globoko v severnih švedskih gozdovih.
Album “Explains Freedom” pusti močan vtis predvsem zavoljo lucidnosti in občutka iskrenosti, skoraj naivnosti, ki se ji enostavno ne da upreti. To je Jonsson dosegel tako, da je vsak posnetek igranja klavirja, katerega sicer ni igral nikoli prej, pustil v neokrnjeni, deviški obliki. Okoli te klavirske ali analogne sintetizatorske osnove je nato dodajal zvočne zapise okolja, katerih ogromno zbirko hranijo v studiu in je bila za Jonssona obenem tudi močan navdih. Ti okoljski šumi žal nekajkrat postanejo preveč hrupni in s tem nekoliko moteči, sicer pa je album zvočno zelo bogat in kompleksen kljub enostavnim melodijam, ki so najbolj v ospredju. Zmoti tudi dejstvo, da so skladbe prekratke, saj se v 51 minutah zvrsti kar devetnajst skladb, od katerih le tri presežejo čas štirih minut. Posledično to pomeni, da Jonsson v tako kratkih skladbah ne more razviti tiste svoje prave ideje in namesto koherentnega albuma dobimo vtis, da gre bolj za zbirko kratkih nedokončanih poskusov oziroma nastavkov, iz katerih bi lahko razvil še mnogo več. Vzrok se bržkone skriva v dejstvu, da je Jonsson močno zasedeni studio bojda imel na voljo le pet dni. Najbolj pozitivno izstopajoče skladbe so cinematična, pravljična 'watts towers', izjemna, hipnotična skladba, naslovljena 'carl zeiss driving to work' ter kompozicija 'white sneakers', ki celo nekoliko spomni na nežno filmsko glasbo zasedbe Tindersticks. Po odličnem vtisu začetnih skladb pa se po dobre pol ure album prelomi s pop-synth skladbo, naslovljeno 'detta ar karleken som dansar', kjer Jonsson pokaže, da mu kompozicija sicer ni tuja, vendar pa ima glasba močan pridih new agea, ki pri sodobni elektroniki ni ravno zaželen oziroma potreben parameter. Album se nadaljuje v podobni obliki, z izjemo lahkotne dub kompozicije 'futuristic rasta money', edine vokalne skladbe na albumu, ki sicer ni slaba, vendar nekako ne sodi na sanjav, pravljičen album. Jonsson tako daje občutek, da mu ni povsem jasno, kaj je tisto, k čemur album stremi. Povedano drugače – album nima rdeče niti in veliko bolje bi bilo, ko bi Jonsson snemanje odložil ali pa izbral primernejši termin, saj pet dni nikakor ni dovolj za uresničitev vseh idej in posledično bolj celovitega albuma.
Malo je albumov, ki tako zmedejo poslušalčeve občutke. Čudovita glasba v posameznih skladbah postavi zelo visoke obete, ki pa jih album po večkratnem poslušanju nekako ne izpolni, oziroma občutek ostane nekoliko prazen in nezadoščen. Upamo lahko, da se bo v prihodnosti Jonsson raje osredotočil na manjše število skladb, jih dodobra obdelal in združil v koherentno celoto, do takrat pa se bomo morali zadovoljiti s tiste pol ure odlične glasbe s pričujočega albuma.
Poslušali bomo naslednje skladbe:
1.Eudaimonia
2.Soft Airgun&Electric
3.Watts Towers
4.Talk Is Cheap, Swords Are Sharp
5.Praying With Benny
6.Dina Upptäckter Ritar Kartan
7.Carl Zeiss Driving To Work
8.Thank You!
9.Old Booze, New Friends
10.Naturens Kraft Och Klang
11.Ta Med Skogen Hem
12.White Sneakers
13.Detta Är Kärleken Som Dansar
14.Najat Library Card (Dub Mix)
15.Futuristic Rasta Money
16.If Your Bed Could Cry
17.Saddle Commercial
tolpo pripravil goran.
Komentarji
komentiraj >>