Zadnje odkritje naravovarstvenikov v gostih gozdovih na Borneu priča, da lahko domači planet še vedno ponudi kako prvovrstno presenečenje. Pred v gozdovih nacionalnega parka Kayan Mentarang skritimi kamerami se je namreč sprehodila do sedaj še nepoznana žival. Zaenkrat pa kaže, da gre za novo vrsto mesojedega sesalca, pri katerem izstopa predvsem dolg in mišičast rep, s pomočjo katerega lahko pleza tudi po drevesih.

Sicer plaho žival v živo še niso videli. So jo pa posnele z infrardečimi žarki opremljene kamere, ki so jih v indonezijske gozdove na otoku Borneo namestili strokovnjaki World Wildlife Founda. To organizacijo namreč skrbi predvsem izsekavanje tamkajšnjih gozdov in do dreves prav tako neusmiljena proizvodnja palmovega olja.

Odkritje tega novega sesalca v neprehodnih gozdovih Bornea je sicer kronski dokaz, da so že in da še bodo številne živalske vrste izumrle, še preden bomo zanje izvedeli tudi domišljavi Homo sapiensi. Zato je sicer za podpreti tudi apel te organizacije in drugih naravovarstvenikov vladam Malezije in Indonezije, ki si lastita in delita otok Borneo, da se naj gradnja velikih plantaž palmovega olja zaustavi, saj te spodkopavajo življenjski prostor divjim živalim.

Toda tudi naravovarstveniki iz Wild Wildlife Founda ne morejo iz svoje človekocentrične kože. Na novo odkritega sesalca namreč nameravajo ujeti v past. Seveda vse z namenom, da ga temeljiteje preučijo in opišejo za prihodnje človeške rodove.

Poslušate s pravico do prostosti novega sesalca v gozdovih otoka Borneo solidaren Off program!

OFF PROGRAM

Politika britanskega premierja Tonyja Blaira je dobila nov boleč udarec. Nanj opozarja redko videna enotnost med predsednikom Evropske komisije, Josejem Manuelom Barrosom, predsednikom Evropskega parlamenta, Josepom Borellom, večino starih celinskih članic Evropske unije, vsemi novimi članicami iz zadnjega kroga širitve in celo zaenkrat edinima kandidatkama za vstop v Unijo, Romunijo in Bolgarijo. Skupno stališče je, da je kompromisni predlog nove finančne perspektive za obdobje 2007-2013, ki ga je članicam kot trenutno predsedujoča poslala Velika Britanija, slab.

Pomislek revnejših in novih članic ter kandidatk sicer je, da je ta perspektiva pravzaprav neperspektiva, ker bo denarja v Bruslju manj. Ostala četverica najbogatejših držav, ki so skupaj z Veliko Britanijo zablokirale luksemburški predlog te finančne perspektive, pa je seveda prepričana, da bi se skupno porabo dalo še nekoliko bolj omejiti. Tudi zato se finančni ministri Unije, med njimi tudi naše oziroma argentinske gore list Andrej Bajuk, na zadnjem rednem zasedanju v tem letu, o zadevi uradno raje ne bodo pogovarjali. Bodo pa poskušali doseči politično soglasje za podaljšanje sistema znižanih stopenj za davek na dodano vrednost v delovno intenzivnih panogah, kot so obnova domov, frizerstvo, čiščenje oken in majhna popravila.

Tik pred in med evropsko turnejo ameriške zunanje sekretarke Condolezze Rice pa smo priča poskusu sanacije škode, ki jo je Združenim državam Amerike povzročilo razkritje, da ima obveščevalna agencija CIA po vzhodnoevropskih državah tajne zapore za domnevne teroriste in druge politične zapornike. Že ameriške televizije namreč poročajo, da so od sedanjih in nekdanjih sodelavcev CIE pricurljale informacije, da je ta obveščevalna agencija tik pred obiskom Riceove na Poljskem in v Romuniji tam zaprla svoja dva zapora. Tam zaprtih 11 domnevnih pripadnikov Al Kaide pa naglo premestila v puščavo neke domnevno zaradi varnostnih razlogov neimenovane severnoafriške države.

Condolezza Rice, ki si ta čas o pričeskah izmenjuje visoka državniška mnenja z nemško kanclerko Angelo Merckel, se je odzvala z besedami, da mednarodna obveščevalna dejavnost ZDA rešuje življenja in da so v Beli hiši obvezani braniti svoje ljudi. Kljub kislem nasmešku ji je njena berlinska gostiteljica izrazila vso podporo pri nadaljnem boju proti mednarodnemu terorizmu, še vedno pa državi ostajata brez bistveno bližjih stališč o potrebnosti in legitimnosti vojne v Iraku.

Da ameriška mednarodna obveščevalna dejavnost pravzaprav ne rešuje življenj in da ima Nemčija mogoče celo prav o neupravičenosti preventivnega napada na Irak, sta v Bagdadu s svojimi življenji podkrepili dve samomorilski napadalki. Nobeden njihov, torej ameriški okupatorski vojak, je sicer res ni skupil, je pa v zrak odletela polna učilnica študentov na policijski akademiji. Mrtvih je 27, ranjenih pa še 33 Iračanov.

Vse bolj navidezno pa je tudi leta 2002 sklenjeno premirje na Šri Lanki. Po prvem nedeljskem napadu so tokrat odjeknile še tri ločene eksplozije, ki so terjale življenja 11 oseb, med njimi tudi pet šrilanških vojakov. Kljub temu, da za napade še nihče ni prevzel odgovornosti, je vojaška uprava Šri Lanke prepričana, da za napadom stoji skupina Osvobodilni tigri tamilskega Eelama, ki ima še vedno nadzor nad nekaterimi deli vzhoda in severa Šrilanke. Številka 65 tisoč življenj, ki so jih do premirja in leta 2003 zaustavljenega mirovnega procesa terjali spopadi med tamilskimi tigri in večinskimi Singalci, se bo očitno še nekoliko povzpela.

Ne glede na vse številke o vseh multi ter bilateralnih srečanjih domačega zunanjeministrskega ponosa Dimitrija Rupla, ki naj nas prepričajo, da pol milijarde slovenskih tolarjev za organizacijo ministrskega sveta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ni bilo stran vržen denar, pa dejstvo ostaja, da je v Ljubljani prometni kaos in ne gneča, kot je servilno zapisano na današnji naslovnici Dela. Kopja pa se lomijo tudi o edinem dejanskem uspehu, ki naj bi ga prineslo to visoko srečanje ne ve se več točno čemu ustanovljene in čemu sploh delujoče organizacije.

To naj bi bil sklepni dokument oziroma ministrska deklaracija. Ključ problema se zdi v Rusiji, ki se ne namerava zavezati v Carigradu dogovorjenemu časovnemu načrtu umika svojih sil iz v teh časih proameriške Gruzije in Moldavije. Ker je iz Bele hiše v Ljubljano poslani podsekretar Nicholas Burns na stališču, da je bolje ostati brez ministrske deklaracije, kot pa sprejeti razvodeneli dokument, je ta sklepni uspeh za predsedovanje Dimitrija Rupla še vedno v zraku.

Je pa na povezavo med vse slabšim zrakom in zdravjem ljudi v Evropi opozorila Svetovna zdravstvena organizacija. Samo zaradi vročinskega vala v 2003 je namreč pod rušo na stari celini končalo kar 35 tisoč ljudi. Vse več je tudi bakterij v hrani, boreliozo in klopni meningitis pa po novem poznajo že tudi na Češkem in na Švedskem. Na konferenci Združenih narodov o klimatskih spremembah v Montrealu je bilo sicer moč slišati še, da posledice podnebnih sprememb vplivajo na vse ljudi enako, neodvisno od gospodarske razvitosti držav, v katerih živijo.

Kdo ve, mogoče pa se bodo napotki iz Svetovne zdravstvene organizacije kaj prijeli vsaj tam navzočega domačega ministra za okolje in prostor, Janeza Podobnika, ki bo sodeloval pri za v petek predvidenem sprejetju sklepne deklaracije. So pa na dejstvo, da so vladne načrtovane gospodarske in socialne reforme do okolja neprijazne, opozorili v zunajparlamentarni Stranki slovenskih ekoloških gibanj. Stališče predstavlja predsednica, dr. Marinka Vovk.

///////////////////////////////////////////

Kakšno politiko pa bi zagovarjala vaša stranka, če bi se znebila svoje zunajparlamentarnosti oziroma kaj so pri reformah spregledali v aktualni VLadi?

/////////////////////////////////////

Z Vlado pa vsekakor niso zadovoljni tudi v še eni zunajparlamentarni stranki, in sicer Slovenski mladini. Ta je ob današnjem Miklavžu poskušala obiskati predsednika vlade in predsednika Državnega zbora. Čemu, nam bo povedal njen predsednik, Darko Kranjc.