Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Policija = nasilje = OFF (1558 bralcev)
Torek, 13. 12. 2005
tomazza



Ne glede na to, ali imate kak odnos do evropske zastave ali ne, je prav, da izveste, da ta danes praznuje abrahama, torej 50 let. Zastavo je sicer leta 1955 sprejel Svet Evrope s tedaj štirinajstimi članicami. Teorijo zarote, po kateri so izpustili dve članici, sicer zanika sam avtor zmagovitega idejnega zasnutka Arsene Heitz, takratni uslužbenec Sveta Evrope, torej inštitucije, ki je natečaj za evropsko zastavo razpisala.

Pri evropski zastavi gre namreč za krono z dvanajstimi peterokrakimi zvezdami, ki se med seboj ne dotikajo. Kar je sicer zanimivo, saj naj bi zvezde, ki se med seboj ne dotikajo, predstavljale prav ljudstva Evrope. Za povezanost le-teh je potemtakem dovolj, da so zvezde, ki jih simbolizirajo, razporejene v krogu. Modra podlaga pa naj bi odražala njihovo voljo, da skupaj doprinesejo k miru in blaginji, to pa na osnovi skupnih vrednot demokracije, človekovih pravic, vladavine prava ter spoštovanja različnosti.

Svet Evrope je sicer potreboval kar nekaj let, da je za izbrano Evropsko zastavo navdušil še ostale evropske inštitucije. Evropski parlament se je odzval šele 28 let kasneje in je zastavo vzel za svojo šele 28. aprila 1983. Slabi dve leti kasneje pa so jo nekoliko sramežljivo, a vendarle posvojili še predsedniki držav in vlad takratne Evropske skupnosti.

Dodajmo še, da največja na svetu, hranijo jo seveda v Strassbourgu, meri 45 krat 25 metrov. Tudi to, ali je to veliko ali ne, presodite sami.

Poslušate pa do evropske zastave absolutno ravnodušni off program Radia Študent!

Po 24 letih čakanja na smrt so v Kaliforniji z injekcijo usmrtili Stanleyja Tookieja Williamsa. Vtis učinkovitosti ameriškega pravosodnega sistema sicer izboljša podatek, da se je to zgodilo le nekaj ur potem, ko je prošnjo za njegovo pomilostitev zavrnila še zadnja sodna inštanca v Združenih državah, ameriško vrhovno sodišče. Že včeraj je sicer enako ravnal tudi kalifornijski guverner Arnold Schwarzeneger. Williamsa, ki je sicer vse do smrti ponavljal, da je nedolžen, so usmrtili zaradi več umorov v časih, ko je po zahodni obali harala ulična temnopolta tolpa Crips. Nič mu ni pomagala niti spreobrnitev, med katero je napisal več otroških knjig o pogubnosti uličnega nasilja, niti več nominacij za Nobelovo nagrado za mir.

Pomagalo ni niti nekaj sto protestnikov, ki jih je pred znameniti zapor San Quentin vodil pridigar in političar Jesse Jackson, niti vsa silna javna podpora iz hollywoodskega jet seta. Med slednjimi izpostavljamo reperja Snoop Doga, nekoč takisto člana tolpe Crips. Pomagali pa ne bi niti rasni nemiri, na katere se je po vseh večjih mestih Kalifornije po navodilih svojega republikanskega guvernerja pripravila policija.

Vrhovnemu sodišču Združenih držav sicer še dolgo ne bo zmanjkalo dela, saj je sprejelo pritožbo teksaških demokratov in predstavnikov manjšin glede prerisovanja meja kongresnih volivnih okrožij. Razsodba bo nova preizkušnja za ameriško pravosodje, saj je obče znano, da so si s prerisovanjem teksaških meja leta 2003 republikanci v zveznem kongresu zagotovili večje število poslancev. Teksaška meja z Mehiko pa je v veliki meri zaslužna, da v Združenih državah Amerike beležijo naslednji rekordni dosežek. V zadnjih petih letih se je v ZDA priselilo kar 7,9 milijona ljudi.

Ulično nasilje belopoltih tolp pa se nadaljuje v predmestjih Sydneyja. O čem več kot o uničevanju in zažiganju kakih 30 do 40 avtomobilov sicer ne poročajo. Priložnost pa bo izkoristil parlament avstralske zvezne države Novi Južni Wales, ki bo na četrtkovi izredni seji najverjetneje povečal pooblastila, ki jih ima lokalna policija za ustavitev nasilja.

Nekoliko več domišljije sicer premorejo južnokorejski kmetje, ki so se ob začetku ministrskega zasedanja Svetovne trgovinske organizacije edini spopadli s policijo. Ostalih nekaj deset tisoč protestnikov je namreč dogodek spremljalo mirno, več deset kmetov, ki liberalizaciji svetovne trgovine in odpiranju kmetijskih trgov nasprotujejo, saj poceni izdelkom ne bi več mogli konkurirati, pa se je policije lotilo z bambusovimi palicami. Dogovor o nadaljnji liberalizaciji svetovne trgovine je sicer v zraku predvsem zaradi visokih kmetijskih subvencij, s katerimi svoje kmete pri življenju ohranjajo Združene države Amerike in Evropska unija, ki kmetijskih subvencij ne nameravajo odpraviti, so pa pripravljeni povečati sredstva za razvoj trgovine v revnih državah.

Ne policija, pač pa izraelska vojska pa še naprej napada palestinsko Gazo in Zahodni breg. V središče mesta Nablus je vdrla s terenskimi vozili, aretirala več Palestincev, očitno najbolj upornega tudi ubila in jih 25 še ranila. V obstreljevanju, ki je sledilo, sta jo skupila dva izraelska vojaka. Podobno je bilo tudi drugod v Gazi. Izraelska granata, izstreljena na palestinsko tovarno v mestu Han Junis, je terjala življenje svojega lastnika.

Bolj mirno sicer potekajo predčasne volitve v Iraku. Temu je najverjetneje tako zato, ker zaenkrat volijo zgolj Iračani, ki živijo v tujini. Volišča so v 47 mestih 15 držav, gre pa za okoli milijon in pol iraških volivnih upravičencev. Ne glede na to se volitev še najbolj veselijo v Združenih državah in Veliki Britaniji, saj se bo po njih lahko začel postopni umik ali pa beg, kot bi to rekel Jurij Gustinčič, okupacijskih sil iz Iraka. Toda več o tem v Erikovi oceni stanja v Iraku.

Za nadaljnji mir med Slovenijo in Hrvaško pa je poskrbela še vedno delujoča pravna oseba Ljubljanska banka – LB, ki je poplačala nekatere svoje varčevalce iz sedanje republike Hrvaške. Gotovina se je v ta namen našla z odprodajo nepremičnine v Osijeku, zaenkrat pa se je omastilo zgolj 33 nekdanjih varčevalcev. O tem, v kateri banki bodo varčevali v prihodnje, sicer ne poročajo, je pa zanimiv podatek, da so med njimi vsi tisti, katerih tožbe so po izčrpanju vseh domačih pravnih sredstev že priromale pred Evropsko sodišče za človekove pravice v Strassbourgu.

Šele začel pa je svojo sklepno sodno vojno predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, Drago Kos, ki je današnji dan izbral, da javno pojasni razloge za s 1. decembrom datirano kazensko ovadbo zoper zdravstveno zavarovalnico Vzajemna in odgovorne osebe, zaposlene v Vzajemni.

//////////////////////////////////


Komentarji
komentiraj >>