1. CD lynn, 1 (ona) COUNTRY'S ALL I EVER BE poodle lynn & backstage band 3.22
CD bill frisell, 8 (on) OUTLAWS bill frisell 4.19
Country's All I Ever Be, Country ali Podeželje je vse, kar kdajkoli bom, stališče ameriške ustvarjalke Poodle Lynn in njene zasedbe The Backstreet Band na istoimenski plošči. Tole je oddaja Izven zakona, tu sva Milko Poštrak in Robi, tale plošča, sicer objavljena že pred dvema letoma, prišla pa je v moje roke šele ravnokar, je tudi pravšnja za tale zgodovinski trenutek in za temeljit premislek, kaj se gremo v tejle oddaji in še kje. Kaj hočem reči? Ameriška country glasba, prejle sem uporabil tudi besedo podeželje, torej podeželska glasba, kot se je poskušala preimenovati v nekem trenutku verjetno pretirane skrbi za slovenščino sredi in v drugi polovici osemdesetih let pri nas, torej country glasba je lahko dober lakmusov papir, dobra točka preverjanja cele vrste vidikov, od naše deklarirane strpnosti do drugačnosti, preko poznavanja določenih izraznih oblik, do površnosti ali poenostavljanj ob razpravah o danih izraznih oblikah neke kulturne skupnosti. Verjetno večini pazljivejših in bolj natančnih poslušalk in poslušalcev ne zgolj tele radijske postaje ni treba razlagati, da tole, kar smo ravnokar slišali, torej pesem Country's All I Ever Be Poodle Lynn, ni nikakršna sladka, mainstream ali sredinska, obrtna country glasba, proizvedena v Nashvillu ali v kaki sorodni ustanovi. Ne bo vas presenetilo, da je plošča izšla pri mali, neodvisni ameriški založbi countryja, bluesa, folka, koreninskega rocka in sorodnih izraznih oblik, tja do prvinskega rock and rolla, Deep South iz Austina v Teksasu. Založba ima vrsto priložnostnih vodil, ki se glasijo, pazite dobro: »Love That Good ol' Country Music….«, Radi imamo to dobro staro country glasbo, kot piše recimo na ovitku tele plošče, pa »We All Get Blues Sometime…«, Vsi smo kdaj pa kdaj žalostni ali Vsi imamo kdaj pa kdaj blues, in tudi »Another Soul Lost to Rock and Roll.«, Še ena duša, izgubljena v rock and rollu. Skratka, dobra, če hočete, tudi iskrena, neposredna, nekateri bi rekli prepričljiva in podobno glasba, ne glede na slogovno opredelitev. Včasih se mi zdi to, kar zdajle govorim, že samoumevno, pa me spet kak odziv presneti in prepriča, da še zdaleč ni tako. Mogoče je tudi koga od vas pogrelo ali so se mu naježili lasje, ko je slišal tole pesem …
Tule je naslednja pesem z albuma Counntry's All I'll Ever Be. Napisala in odpela jo je Melissa Sellers, ki je uporabila prastari, arhetipski ameriški hribovski napev, verjetno s koreninami v Evropi, recimo na Škotskem, da je povedala naslednje: It Takes Two.
2. isti CD, 4 (ona) IT TAKES TWO melissa sellers 2.03
Nekateri povezujejo country glasbo z desničarskimi, rdečevratnimi, zadrtimi šovinističnimi stališči, ki so trenutno, na splošno svetovno žalost tragično na oblasti v najbolj demokratični državi na svetu. Gotovo drži, kar nekaj je takih ustvarjalcev, ki neprikrito širijo šovinizme tudi v svojih pesmih, izjavah in na druge načine. To se je še posebej lepo videlo po 11. septembru. Vendar gre tukaj tudi za še eno pomoto, za še eno zgrešeno stališče. Zdi se mi kar odveč ponavljati, da ne moremo tako zelo poenostavljati in celotnega izraznega sloga, ustvarjalne oblike zvesti na tovrstne vsebine. V tejle oddaji Izven zakona programsko in načrtno že od vsega začetka, od srede devetdesetih, ko sem prevzel izročilo ali vsaj del izročila od Janeta Webra, spremljam in predstavljam pogled z one strani, rekel bi z demokratske, če ne bi tista politična opcija na koncu koncev predstavljala le blažjo različico bolj zlovešče republikanske. V mislih imam cel kup ustvarjalcev z one strani, da ne rečem »izven zakona«, »outlawjev«, odpadnikov, drugače mislečih, ki ustvarjajo znotraj countryja ali v navezavah nanj. Prav arhetipska te vrste je recimo založba Bloodshot iz urbanega središča Chicaga, ki združuje mlajši naraščaj ustvarjalcev, ki so šli skozi izkušnjo punka, hard cora in novega rocka, lahko bi rekli, da imajo levičarska stališča, pri izvornem countryju pa jih je navdušilo točno tisto, kar je tudi mene. Tisto, kar je tudi v srcu rock and rolla, sodobne improvizirane glasbe in sami naštevajte naprej. Človeško življenje z vsemi upanji in strahovi, željami in načrti, ustvarjalnost brez omejitev.
Z albuma Country's All I'll Ever Be Poodle Lynn and the Backstage Banda poslušajmo zanimivo priredbo, namreč pesem Peta Townshenda iz britanske zasedbe The Who z naslovom Squeeze Box, sicer izvirno z njihovega albuma The Who By Numbers iz začetka sedemdesetih let. Izbira te pesmi niti približno ni presenetljiva, ne zgolj zaradi tega, ker je tudi Pete Townshend ves čas primerek samosvojega ustvarjalca, ki je nenazadnje vsrkal tudi ritem in blues in še marsikaj, tudi ne zgolj zato, ker je pesem Squeeze Box pravzaprav pripoved o nekem glasbilu, o vrsti harmonike. In če se vam bo zdelo, da so Poodle Lynn in njeni izvedbo potegnili v smeri cajuna ali zydeca, bo verjetno ščepec resnice tudi v tem. Squeeze Box.
3. isti CD, 6 (townshend) SQUEEZE BOX poodle lynn & the backstage band 2.30
Verjetno ste slišali, da nameravata preostala preživela člana zasedbe The Who, pisec pesmi in kitarist Pete Townshend ter pevec Roger Daltrey, z novo ritem sekcijo v kratkem objaviti nov studijski album pod imenom The Who. Pete Townshend pa je v minulih letih objavil kar nekaj samostojnih plošč, ki jih bomo, če bo le prilika, poslušali takrat, ko bo izšel omenjeni album The Who.
Tule je naslednja pesem z albuma Country's All I'll Ever Be Poodle Lynn and the Backstage Banda. To je Thinkin' 'bout My Baby, napisal in odpel jo je T. J. Hamrick mlajši.
4. isti CD, 7 (hamrick) THINK'N 'BOUT MY BABY hamrick 2.22
Naslednja pesem na albumu Country's All I'll Ever Be Poodle Lynn and the Backstage Banda, ki je neke vrste zbir raznih pesmi širšega kroga ustvarjalcev, je Dancing in the Dinning Room, napisal in odpel jo je Billy B. Wimberly mlajši ob spremljavi Poodle Lynn and the Backstage Banda.
5. isti CD, 8 (wimberly) DANCING IN THE DINNING ROOM wimberly 3.43
6. CD robert lee, 2 (on) PAULEEN robert lee 3.49
Tole je bila že pesem Pauleen ameriškega ustvarjalca Roberta Leeja, ki mu lahko rečete tudi one man band, saj je vsa glasbila odigral sam. On je ena istih duš, izgubljenih v rock and rollu, kot piše na ovitku. Tole je njegov album Songs For Sale, Pesmi na prodaj, ki je izšel leta 2003 pri omenjeni mali založbi Deep South iz Austina v Teksasu. Naslednja pesem s te plošče je Good Enough.
7. CD robert lee, 4 (on) GOOD ENOUGH robert lee 2.53
Robert Lee Raney na svojem albumu Songs For Sale izpred dveh let. S te plošče poslušajmo naslednjo pesem z naslovom She Won't Get The Blues.
8. isti CD, 6 (on) SHE WON'T GET THE BLUES robert lee 3.20
Robert Lee Raney, še en samosvoj ustvarjalec iz Manchace v Teksasu, ki je na tejle izvrstni plošči Songs For Sale sam odpel vse pesmi in odigral vsa glasbila, od kitare, basa, bobnov, do mandoline, gosli in ustne harmonike. Nekatere pesmi so bolj energične, da ne rečem udarne in govorijo o zabavah, druge so spet bolj otožne, žalostne, silovite, kar se mene tiče. Taka je bila pravkar slišana She Won't Get The Blues, taka je tudi naslednja, If You Knew Her.
9. isti CD, 7 (on) IF YOU KNEW HER robert lee 4.34
Z albuma Songs For Sale Roberta Leeja bomo poslušali še eno njegovo pesem, Worlds Apart. Takoj zatem bomo, za primerjavo in navezavo, taisto pesem poslušali še v izvedbi teksaške blues skupine iz Dallasa, Silvertones.
10. isti CD, 9 (on) WORLDS APART robert lee 3.04
11. CD silvertones, 11 (lee) WORLDS APART silvertones 2.32
Tako zveni pesem Roberta Leeja Raneya, Worlds Apart, v izvedbi zasedbe, v tem primeru The Silvertones z njihove plošče Ride In My Cadillac, objavljene letos pri omenjeni mali neodvisni založbi Deep South iz Austina v Teksasu. Poslušajmo naslovno pesem Ride In My Cadillac.
12. CD silvertones, 1 (ball) RIDE IN MY CADILLAC silvertones 4.07
Ride In My Cadillac, Pelji se v mojem kadilaku, pesem Randyja Balla, ki v skupini The Silvertones poje in igra bobne. Ženski spremljevalni glas v tejle izvedbi pripada Joanni Ramiez. Drugi glavni pevec in kitarist v skupini je Leo De La Vega, ki je napisal naslednjo pesem, Down By The Coast.
13. isti CD, 3 (vega) DOWN BY THE COAST the silvertones 2.46
V zasedbi The Silvertones je, ob omenjenih dveh, še en ustanovni član Brian Wicker na basu, ob njem pa še novodošli kitarist Linn Roath. Pred dvema letoma je umrl njihov kitarist Walter Delesandri, ki so mu tudi posvetili tole ploščo. Za razliko od prejšnjih, ki jih jaz sicer ne poznam, vendar tako pravijo, so na tejle predvsem njihove lastne pesmi, z izjemo dveh priredb, od katerih eno, Leejevo Worlds Apart, smo prejle že slišali. Poslušajmo še eno njihovo pesem, ki jo je napisal Randy Ball, naslov ji je Texas Girl.
14. isti CD, 9 (ball) TEXAS GIRL the silvertones 2.50
15. CD poodle lynn, 10 (ona) UNTIL LIFE'S CHAPTER TURNS A PAGE Poodle Lynn and the Backstage Band 3.59
Tole je bila spet Poodle Lynn s ploščo Country's All I'll Ever Be in s spremljevalno skupino Backstage Band. V izteku nocojšnje oddaje Izven zakona bomo slišali le še po eno pesem skupine The Silvertones in Poodle Lynn. Najprej se bomo poslovili od plošče Ride My Cadillac z zaključno pesmijo z nje, People Think I'm Crazy.
16. CD silvertones, 12 (ball) PEOPLE THINK I'M CRAZY the silvertones 4.40
Naslednji teden v oddaji Izven zakona nekaj novih plošč iz okrilja založbe New West Records, mladih ustvarjalcev Bena Leeja in Nica Armstronga, ob tem še koncertne plošče preverjenih in dobro nam znanih ustvarjalcev, kot so Steve Earle, Rober Earl Keen in Susan Tedeschi. Milko Poštrak se do takrat poslavljam z a capella izvedbo duhovne pesmi Poodle Lynn Come With Me to the Chapel, Pridi z mano v kapelo. Lep pozdrav!
17. CD poodle lynn, 13 (ona) COME WITH ME TO THE CHAPEL poodle lynn and the backstreet band 2.59
Komentarji
komentiraj >>