Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
(3007 bralcev)
Petek, 16. 12. 2005
Lan



OFF NAPOVEDNIK

Institut razglasitve splošne državne nevarnosti oziroma »national emergency« v izvirniku je v Združenih Državah čudovito preprost. Depresija, ki je onstran Atlantika sekala na začetku tridesetih, je predsednika Franklina Delano Roosvelta prisilila, da jo je na podlagi »zakona o trgovanju s sovražnimi državami« prvič uveljavil. Začuda - veljala je vse do leta 1977. Od leta 33 pa do danes so ZDA nenehno v stanju takšne ali drugačne pripravljenosti.

Razglasitev splošne državne nevarnosti v praksi predsedniku ZDA daje polna in ekskluzivna pooblastila za brezprizivno uvedbo približno 470-ih možnih ukrepov. Prvi in najbolj simpatičen je seveda suspenz ustave ter vzpostavitev izrednih razmer, ki lahko s seboj nosijo internacijo tisočih državljanov v taborišča, kot se je po Peal Harbourju masovno dogajalo Američanom japonskega porekla.

V manj preteklem času se v ZDA dogaja nekaj, kar lahko mirno požegnamo kot »inflacijo splošnih nevarnosti«. Kar pomeni, da če Osama nekje v pogorju med Pakistanom in Afganistanom prdne, obstaja možnost predsednikove uveljavitve vsaj enega izmed slabih 500 omenjenih ukrepov. Enega citiramo: »V času splošne nevarnosti lahko predsednik vpokliče in podeli poljuben vojaški čin katerikoli kvalificirani uniformirani osebi ali civilistu. Prav tako lahko v vojaške vrste vpokliče že upokojeno osebo.«

V relativno zatišnih časih predsednikovanja Billa Clintona je bila splošna nevarnost razglašena 12-krat. Med njimi je bila celotna velesila enkrat ogrožena celo zaradi Haitija. V času Busha mlajšega pa tako ali tako nihče več ne šteje.

Poslušate Ljubljani, podalpju, Evropi in Ameriki splošno nevarni OFF program Radia Študent.






OFF PROGRAM

O enem izmed ukrepov, ki so bili tema uvodnika, piše tudi današnji New York Times. George Bush je namreč nekaj mesecev po terorističnih napadih 11. septembra 2001 na skrivaj pooblastil Agencijo za nacionalno varnost, zloglasni NSA, da brez sodnih nalogov prisluškuje Američanom in drugim znotraj ZDA v iskanju informacij o terorističnih dejavnostih. Časnik je imel članek pripravljen že predlani, a je na prošnjo administracije objavo zadržal in iz njega izločil nekaj informacij. Po podatkih, ki jih je Times objavil, se je po 11. septembru prisluškovalo 7000-im v Ameriki telefonirajočim.

Južnoafriški nadškof ter vodja komisije za resnico in spravo Desmond Tutu je javno pozval k sodnemu pregonu akterjev nekdanjega apartheida. Če bi slednji svoja sodelovanja v grozodejstvih, ki so se takrat dogajala, priznali, bi bili upravičeni do vložitve prošnje za amnestijo. Obenem je žrtve apartheida pozval, da naj za svoje trpljenje zahtevajo denarno odškodnino.

Do odškodnine bi morale zaradi kronične sistemske neenakosti biti upravičene države v razvoju. A se je skupina afriških, karibskih in pacifiških držav, zbranih v skupini ACP oz. G-77, odločila, da bo z vetom preprečila vsak dogovor v okviru ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije, ki bi skušal odpraviti varnostne mehanizme za njihove kmete ali preferenčni dostop na trg Evropske unije.

Po drugi strani pa so se po navedbah indijskih in indonezijskih predstavnikov članice Svetovne trgovinske organizacije na ministrski konferenci v Hongkongu uspele dogovoriti o razvojnem paketu za 32 najmanj razvitih članic WTO, katerega najpomembnejši del je prav neoviran dostop za večino izdelkov iz teh držav na trge drugih članic. Cenzus, ki državo opredeljuje kot najmanj razvito, se konča pri 750-ih dolarjih letnega zaslužka na prebivalca.

Nekaj bolje gre cvetu slovenskega študenteraja, a kljub vsemu ne dovolj dobro, da ne bi na današnji tiskovki predstavili svojega videnja prvega leta Janševe vladavine in njegovih reform. Predsednik ŠOS-a Miha Ulčar:

/////////////////////////////////////////////////////////

Predstavljeni so bili tudi rezultati raziskave, ki je bila na 600 študentih opravljena na oktobrski Študentski areni:

/////////////////////////////////////////////////////////

Čilsko-peruansko zgodovinsko rivalstvo je podobno recimo hrvaško-slovenskemu. Tudi ti državi si namreč hkrati lastita kos morja in še več; odprto ostaja tudi vprašanje o tem, čigava morska hrana je boljša in poreklo pijače, imenovane “pisko”. Boj se je preselil na medmrežje, saj so vladni portali obeh držav te dni pod udarom hekerjev. Čilski sesuvajo perujsko in obratno.

Bolje sodelujeta Kazahstan in Kitajska. Državi od danes povezuje 1000 kilometrski naftovod, ki bo z megalomanskih kazahstanskih naftnih polj oskrboval vse bolj žejno Kitajsko. Gre za prvi naftovod iz centralne Azije, ki je obšel Rusijo.

Na območju ruske jedrske elektrarne Leningrad v bližini Sankt Peterburga pa je včeraj odjeknila eksplozija. Ob tem so bili ranjeni trije ljudje, stopnja sevanja pa naj bi bila zaenkrat normalna, delovanje elektrarne pa ni moteno.

Motena bo poslej udeležba slovenskih neodvisnih list in kandidatov na lokalnih volitvah. Na poslanskih mizah se je znašel predlog sprememb zakona o lokalnih volitvah, s katerimi bi dvignili število potrebnih podpisov volivcev za vlaganje nestrankarskih kandidatur za občinske svetnike in župane. Predlagatelj, poslanec Nove Slovenije Robert Koren, je povedal več o razlogih za vložitev sprememb zakona:

//////////////////////////////////////////////////////

Zgolj ugibamo, ampak verjetno imamo prav. Na lokalnih volitvah leta 2002 so neodvisne liste in kandidati strankam po volilnih enotah odžrli povprečno kar slabih 23 odstotkov glasov oziroma toliko, kot jih je Liberalna demokracija potrebovala za takratno proporcionalno zmago.


















Komentarji
komentiraj >>