Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sobota, 17.12.´05, 19h: ARK - Caliente (Perlon, 2005) (2607 bralcev)
Sobota, 17. 12. 2005
goran



RADIO ŠTUDENT
TOLPA BUMOV
SOBOTA, 17. DECEMBER OB 19.00

ARK - Caliente (Perlon, 2005)

*Kreativna sredina pariških producentov žlahtne plesne glasbe že od leta 1997, ko je izšel prvenec zasedbe Daft Punk, vsako leto postreže z vsaj enim presežkom. Letos smo bili deležni kar treh: za enega je poskrbel starosta scene Laurent Garnier, za drugega Jackson s svojim Computer Bandom, tretji pa je prišel iz delavnice Guillaume Berroyerja, ki deluje pod psevdonimom Ark. Slednji je v širši glasbeni javnosti ostal dokaj neopazen, ampak povsem neupravičeno, saj se zlahka postavi ob bok Jacksonu, ki je bil deležen veliko večje pozornosti predvsem zaradi prestopa k založbi Warp. No, pri poznavalcih tovrstne glasbe je bil Berroyerjev 'Caliente' odlično sprejet, založili pa so mu ga pri izjemno cenjeni berlinski založbi Perlon records.

Guillaume Berroyer velja za enega najbolj radikalnih, ekscentričnih, nepredvidljivih, a obenem tudi najbolj talentiranih producentov v pariški klubski srenji. Že v letu 1997, ko izda dve mali plošči, ga ustoličijo kot botra francoskega minimalističnega housa. Dvanajstinčnici sicer nista pustili kakšnega posebnega vtisa, kar pa niti ni čudno, saj je bil Berroyer vedno nekoliko pred svojim časom. Pozneje je svoje vizije združeval v obliki navez z mnogimi producenti, med katerimi so Matthew Herbert, Akufen in Mr. Oizo. 'Caliente' je sicer šele njegov drugi album, vendar pa nikar ne mislite, da je za to morebiti krivo pomanjkanje idej ali navdiha, gre pač za to, da je pri produkciji klubske glasbe mala plošča veliko bolj primeren medij, teh pa se je v Berroyerjevem katalogu nabralo vsaj 50.

Pa se vprašajmo kaj novega oziroma drugačnega ponudi 'Caliente' v primerjavi s predhodnikom. Prva opazna razlika je večji razpon mnogoterih glasbenih stilov, ki zaobsegajo soul, funk, house in hip hop, druga novost pa je odlična uporaba vokalov in vokalnih semplov. Struktura se spreminja iz skladbe v skladbo, dinamika se stopnjuje, polomljeni beati odlično dopolnjujeo basovske linije, psihadelične melodije pa odpirajo nove dimenzije. Značilni pariški sempli klavirja in tolkal so tisti detajli, ki preženejo še zadnjo morebitno skepso o izvoru glasbe. Posebno pozornost nameni manipulaciji z vokalnimi narezankami, ki jih sestavlja, razstavlja in postavlja v najbolj nemogoče kombinacije in jih s kirurško preciznostjo vpleta v kontekst. Da ob izjemno hipnotični ritmiki poslušalec ne izgubi stika, vpelje bodisi popačene zvoke električne kitare ali saksofona, ki ju dopolnjuje z sintetizatorskimi linijami, za dobro mero pa vse skupaj podkrepi še s primernimi distorzijami in hrupom. Uvodna skladba z naslovom 'A.P. Day' je sinteza hip hopa in latino funka, v preteklem tednu pa smo jo poslušali tudi kot Hit Radia Študent. Album se nadaljuje v bolj značilnem house ritmu, dokler se pri skladbi 'Sucubz' kot vokalist ne pojavi Xavier Vindard, ki bi s svojimi plehkimi klišejskimi pripombami tipa 'i like the way your booty shake' presenetil še samega Jamesa Browna. Že v naslednji skladbi 'R2D2', ko se s svojim prepoznavnim vokalom pojavi vseprisotni zabavljač Jamie Lidell, album doseže vrelišče. Iluzorno bi bilo pričakovati da po uvodnih devetih skladbah album lahko postreže še s kakšnim presežkom, pa vendar se v nadaljevanju zgodi ravno to. Namreč zaključi se po mojem mnenju s štirimi najboljšimi skladbami, od katerih je vrhunec prav tista zadnja, ki zagotovi, da je katarza popolna.

'Caliente' je album, ki presega okvire izključno klubsko usmerjene plesne glasbe. Tako po kompleksni maxi-minimalistični zvočni podobi, kot tudi po sami sporočilnosti. Če je vaš čutni center za ritmiko aktiviran, vas prav gotovo ne bo pustil hladnih tudi v primeru, če spadate v tisto skupnost, ki že a priori negoduje ob omembi izraza house. In če se sprašujete, katero je tisto sporočilo, je odgovor čisto preprost: življenje je lahko tudi zabavno.

Tolpo pripravil Goran.


Komentarji
komentiraj >>