Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Petek, 30.12.´05, 19h: Mutamasik – masri Mokkassar: definitive Works (2986 bralcev)
Petek, 30. 12. 2005
goran



RADIO ŠTUDENT
TOLPA BUMOV
PETEK, 30. DECEMBER OB 19.00

Mutamasik – Masri Mokkassar: definitive Works

*Združevanje kontrastov lahko bodisi postreže z nečim nadpovprečno zanimivim, ali pa nečim povsem neprebavljivim. Giulia Loli alias Mutamassik v svoji glasbi kombinira militantno pogojeno godbo arabskega porekla, ter zahodnjaško klubsko orientirano glasbo. Če za američane in arabce, še posebej po polarizaciji, ki se je pojavila po 11.9., velja načelo 'manj se vidimo, raje se imamo', za Mutamassikino združevanje glasbe tako različnih in nasprotujočih si kultur, velja ravno nasprotno. Sicer ni prva glasbenica ki se je lotila tovrstnega pristopa, pa vendar v primerjavi z Talvinom Singhom ali Banco de Gaia, njena glasba dobi drugačne razsežnosti.

Mutamassik, kar sicer v arabskem jeziku pomeni oporišče ali trdovratnost, je po poreklu pol Italijanka, pol Egipčanka, sicer rojena v Egiptu, vendar živi in deluje v New Yorku že od začetka devetdesetih. Kariero glasbenice je začela v eksperimentalnem kolektivu, nadaljevala v več noise zasedbah, nekje od sredine devetdesetih pa kot svoj primarni inštrument uporablja gramofone. V vlogi dj-a smo jo imeli priložnost slišati leta 1999 tudi v Ljubljani, ko je nastopila v sklopu festivala Mesto žensk, pred dvema letoma pa v naši soseščini, ko je sodelovala z Marcom Ribotom v njegovem Mystery triu. Kot njen začetek lastne produkcije lahko štejemo remiks skladbe Arta Lindsaya, naslovljen 'M28', ki izide leta 1997 in ga najdemo tudi na novem albumu. Njen izraz, ki je bil sprva najbliže illbient elektroniki, je skozi različna sodelovanja nadgradila z breakbeatom, boben basom, raggo in breakcorom, katerega je podrobneje spoznala skozi sodelovanje s tudi pri nas dobro znanim dj Rupture-om.

'Definitive works' je zbirka skladb, oziroma prerez njene dosedanje skoraj desetletne solo producentske kariere, podnaslov albuma 'Masri Mokkassar', ki pomeni “zlomljena egiptovščina”, pa je zelo primerna oznaka za pričujoči zvočni kolaž. Površno gledano je njena glasba kombinacija arabskih melodij in perkusij v stilu Muslimgauze in hip hopovskih inštrumentalov kot jih ustvarjata dj-a Krush in Shadow, sama pa svoj izraz pojmuje kot saaidi hardcore. Seveda pa je glasba Mutamassik precej bolj kompleksna in za združevanje posameznih elementov - predvsem perkusij, s tako različnim kulturnim poreklom, je potrebno poglobljeno poznavanje tako tradicionalne glasbe z bližnjega oziroma srednjega vzhoda, kot hip hopa in umazanih, težkih lo-fi beatov. Pri tem je morda še najbolj odločilen prav izvrsten posluh, saj je kombiniranje tako različnih stilov s specifičnim 'tajmingom', veliko zahtevnejše kot se morda zdi prvi trenutek. Pri produciranju uporablja predvsem semplerje in računalnik, s katerim modificira zvoke tolkal, piščali, godal, pa tudi vrste bolj eksotičnih inštrumentov. Te torej nadgradi s hip hop, bobn bas in jungle beati, za katere pogosto velja, da se kar nekako izgubijo kadar se izmenjujejo z ritmiko mnogoterih glasbenih izrazov starejšega izvora, vendar pa Mutamassik to ne povzroča prav nobenih težav. Pogosto posamezne dele razstavi in rife zmanipulira s 'turntable' tehniko, dvome o politični angažiranosti pa prežene s posnetki helihopterjev, radijskih glasov, siren za oznanjanje zračnih napadov in industrijskih strojev. Kljub temu, da nekatere kompozicije štejejo skorajda deset let, glasba zveni sveže, sporočilnost pa je trenutno tako osrednja globalna tema.

Dejstvo, da je glasba Mutamassik večinoma instrumentalna, verjetno pogojuje njeno precejšno zapostavljenost, oziroma neopaznost, kar je lepo opazno ko jo primerjamo z uspehom, ki ga je deležna njena glasbena soborka M.I.A, ki pa kot svoje izrazno sredstvo uporablja v največji meri prav besedno sporočilnost. Mutamassik, po drugi strani ne da oprijemljivih točk, ampak to prepusti poslušalcem, saj kot pravi ima raje občinstvo ki razmišlja s svojo glavo oziroma ”eno redkih pribežališč je v moji glasbi, v kateri se vzpostavi debata, oziroma kjer se različni vplivi med seboj bojujejo in stapljajo v inspirativno, sočno maso, še živo in brcujočo, kakršna sonična plazma mora biti”.

Tolpo pripravil goran.


Komentarji
komentiraj >>