Torek, 27. 12. 2005
vizualka
Nikakor nočem reči, da je dober pisatelj nek poseben genij z nadnaravno močjo. Ampak dejstvo je, da obstajajo, dobri, slabi in brani pisatelji. Dobri so navadno tisti, ki s svojo knjigo ponudijo še kaj več od dramatične zgodbe. To je lahko zanimiv in svež način pripovedovanja, vstop v neznane svetove ali neznan način vstopa v znane prostore sveta in še in še bi lahko naštevali. Slabi romani so tisti, ki nimajo nič od tega in jih povrh tega še nihče ne bere. In potem so tu še brani romani, romani hiti, bestsellerji.
Sidney Sheldon, Stephen King, Danielle Steel in pri nas Vesna Milek. Tokrat z novim romanom Če, ki je izšel pri Študentski založbi. Zakaj trdim, da je roman Če , ki se bo na veliko bral, ne pa, da je to knjiga, ki se bo kot dobra literatura citirala v šolskih berilih? Kaj je narobe z bestsellerjem? Pravzaprav popolnoma nič, problem je v slovenskem pojmovanju literature.
Problem je ta, da avtor spremne besede romana Če v njem skuša najti več, kot v njem je. Skuša nas prepričati, da je roman Milekove več kakor »dobra telenovela«. Morda celo Vesna Milek želi, da bi njen roman presegel kategorijo bestsellerja. Morda se zato na začetku vsakega poglavja pojavijo citati velikih pisateljev in filozofov. In morda je le moj problem, če me v svetu fikcije neznosno zmoti, če je v slovenski knjigi Nietzsche citiran v angleščini. In ne razumem, zakaj je potrebno, da se popolnoma dobro telenovelo, ki jo bodo predvsem bralke ob večerih navdušeno listale v postelji, poskuša dvigniti nekam k visoki literaturi?
Katere so značilnosti romana Če, zaradi katerih trdim, da gre za bestseller? Najprej je tu bogastvo. Skoraj v vseh bestsellerjih se pojavi. Potem so tu mladi, lepi in izobraženi. V eksotičnih krajih živijo življenje, ki si ga večina ne zmore privoščiti. Da je to življenje povezano z dekadenco in umetnostjo je jasno, če se zavedamo, da je pisateljica Vesna Milek. Tu so seveda tudi močne ženske osebe, da se bo bralka zvečer v postelji lahko identificirala.
Jasno je, da so bestsellerji privlačne zgodbe, ki znajo zgrabiti prav tam, kjer nas čevelj žuli. Ukvarjajo se z neposrednimi, bralcu pomembnimi temami. Zgodba nas potegne vase in v življenja glavnih junakov in ko knjigo preberemo smo bogatejši za novo resnico. Citat z ene od spletnih strani o Danielle Steel je primeren tudi za opis romana Če: »Spravil vas bo v jok in smeh. Izgubili se boste v napeti sagi o ljubezni, ki se bo dotaknila vašega srca. Knjiga vas bo spravila v trans in ne boste je mogli odložiti.« Ko pa so bestsellerji prebrani, je z njimi navadno konec. Hitro jih pozabimo in le redko ji prebiramo znova in znova. In če jih, le malokrat v njih najdemo kaj, kar smo prej spregledali. Bestsellerji namreč le redko ponujajo več kot le eno raven – raven zgodbe.
Če je drugi roman Vesne Milek. Sama v njem vidim napredek. Kalipso je bila spisana kot dnevnik melodramatičnih izpadov neodrasle pičke. Prav to je bil razlog, da smo jo rade brale. Kljub temu, da nas je bilo sram, smo se na nekem nivoju plehkosti poistovetile z glavno junakinjo. Tokrat je junakinja malo, ampak prav malo, odrasla. Kristina je še vedno melodramatična, ampak malo se že zaveda lastne praznosti. Tudi Če je roman o fuku in razmerjih. Tokrat o koncu razmerij in večni temi nerazumevanja med moškim in žensko. Tipična štorija: najprej je lepo, potem se odtujita in na koncu sledi spoznanje o nezmožnosti komunikacije. Vse skupaj prekrito z glamurjem prilagojenim slovenskemu prostoru: on zdravnik, ona lepa, oba prazna.
Ne bom lagala, knjigo sem prebrala na dušek, v enem večeru. Seveda, zanimalo me je kaj bo s Katarino in Andrejem, Sabino in Alexom. Morda sem celo kdaj pa kdaj v njej našla malo več od pocukrane limonade resničnega sveta. Nekakšne analize posameznikove duševnosti so bile to. A odstavek ali dva zatem spet bumf na realna tla, nespretno zapisana misel, spomin na srednješolske izlive v dnevnik.
Pa kaj potem, tudi zato bo knjiga popularna. Če Vesne Milek, s tokrat neeksplicitno seksualno naslovnico, je pravi otrok sodobnega časa. Mix high in low kulture, kjer besede Petra Sloterdijka lahko uvajajo poglavje o zadetem seksu nesreče. Nietzsche je izenačen z Margaret Mitchell. Prav besede iz prvega svetovnega bestsellerja, knjige V vrtincu, ki od trenutka, ko je prvič izšla ni prenehala dobivati novih in novih ponatisov, zaključujejo roman Če. Novi bestseller se hrani s starim in naj ga ne bo sram, da se ne zmore povzpeti v slovenske literarne vrhove..
V Če je sramotno uživala Petja.