Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Osrednje vodilo domače azilantske politike je represija (3481 bralcev)
Sreda, 11. 1. 2006
tomazza



Tako za jutri pričakovano dogajanje na 16. seji Odbora Državnega zbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje kot aktualne razmere v samem Azilnem domu na Cesti dveh cesarjev na Viču pričajo, da represija postaja osrednje vodilo domače azilantske politike. V odboru v državnem zboru bodo tako jutri potrjevali predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o azilu, ki se ga je, kljub njegovi občutljivi naravi in nekaterim določilom, ki znatno omejujejo in v nekaterih primerih celo ukinjajo dosedaj zagotovljene pravice prosilcev za azil, aktualna vlada namenila skozi državnozborsko proceduro spraviti po skrajšanem postopku. Napeto pa je sicer tudi med samimi prosilci za azil v Azilnem domu. Zaradi v zadnjem času vse pogostejšega policijskega nasilja in eklatantnega kršenja pravic tam bivajočih namreč prosilci za azil zahtevajo sestanek z notranjim ministrom Dragutinom Matejem, če pa ne bodo uslišani, pa naj bi jutri v prostorih Azilnega doma pripravili protest.

Da se bo Slovenija v prihodnje še bolj zaprla pred navalom očitno nezaželjenih tujcev, je sicer pred televizijskimi kamerami ta teden vehementno potrdil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič. Ta je svojemu strankarskemu demokrščanskemu poreklu primerno, ob razlagi, zakaj in kako se bodo za večjo rodnost med čistokrvnimi Slovenkami in Slovenci namenjala proračunska sredstva, mimogrede navrgel, da Slovenija svojega demografskega primankljaja dolgoročno uspešno pač ne more razrešiti s priseljevanjem, kar naj bi bil nauk iz integracijskih izkušenj drugih evropskih držav, še posebej Francije.

Enkrat za spremembo je sicer potrebno priznati, da je državnozborska opozicija iz vrst Socialnih in Liberalnih demokratov pri sprejemanju zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o azilu dosledno in dobro opravila svoje delo, saj je večino pomislekov in protestov domačih in mednarodnih nevladnih organizacij zoper ukinjanje že uveljavljenih minimalnih standardov zagotovljenih pravic za prosilke in prosilce za azil v Sloveniji vključila v amandmaje predlaganemu zakonu, ki naj bi ga državni zbor predvidoma sprejel že v okviru januarskih zasedanj. Opozicijski poslanec Pavle Gantar pa je jutrišnji dnevni red državnozborskega Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje razširil še s predlogom za sklic javne predstavitve mnenj o predlogu sprememb in dopolnitev azilnega zakona.

Toda glede na dosedaj uveljavljeno prakso sprejemanja zakonskih odločitev te vlade in koalicije je pravzaprav že vnaprej malo verjetno, da bi koalicijska večina v odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje sploh prisluhnila Gantarjevemu predlogu. Najverjetneje pa je celo, da bodo na državnozborskem smetišču v prazen nič porabljenega papirja končali tudi vsi ostali predlagani opozicijski amandmaji in da bo zakon v predlagani obliki z dvigi koalicijskih rok v državnem zboru sprejet že v januarju.

Podobno aroganco sicer prakticirajo tudi na Ministrstvu za notranje zadeve, na katerem še naprej vztrajno zatrjujejo, da na njihov uradni naslov ni prispela nikakršna zahteva prosilcev za azil po srečanju z notranjim ministrom Dragutinom Matejem osebno. Toda dejstvo je, da so razmere na Cesti dveh cesarjev napete, saj izza zidov Azilnega doma skoraj vsak dan uide kaka nova zgodba o policijskem izživljanju nad tam nastanjenimi prosilci za azil. Najpogostejše kršitve in nezakonito ravnanje s prosilci za azil pa so: zapiranje v Zaprti oddelek Azilnega doma, pravzaprav nikakršna zdravstvena oskrba, premalo število ustrezno usposobljenega osebja, ukrepi nadzora, kamor sodi tudi vsakodnevno preštevanje ob 10.00-ih dopoldne, in omejevanje in prepovedovanje vstopa zaradi domnevne nevarnosti ptičje gripe.

Predvidoma bo jutri tako dokončno popolnoma jasno, da je in da tudi v prihodnje bo osrednje vodilo domače azilantske politike prav represija. To bo potrdilo tako pričakovano dogajanje, torej pokorni dvig koalicijskih rok za vladni predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o azilu po skrajšanem postopku na 16. seji Odbora Državnega zbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje kot napovedani protest v samem Azilnem domu, kamor se notranji minister Dragutin Mate na srečanje z obupanimi prosilci za azil očitno sploh ne namerava odpraviti.

Kar pa domača, v imenu kratkoročnih političnih koristi kratkovidna vladajoča politika tako rada spregleda, pa je, kako bosta ukinitev do sedaj zagotovljenih minimumov pravic prosilk in prosilcev za azil ter njihov protest odmevala v svetu, torej onstran meja te tako zelo neusmiljeno majhne in temu primerno zaplankane domovine. Ker protesti prosilcev za azil v svetu namreč res niso nekaj običajnega, je skorajda gotovo, da bo za jutri napovedani protest v Azilnem domu, če bo do njega tudi dejansko prišlo, pritegnil pozornost širše svetovne javnosti. Državi Sloveniji pa se s tem vsaj obeta, da se bo znašla še na kakem novem črnem seznamu držav, ki kršijo osnovne človekove pravice prosilk in prosilcev za azil in drugih begunk in beguncev. Toda to za trenutno ablast na Slovenskem zaenkrat pač ni pomembno.



Komentarji
komentiraj >>