Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
NATO MORNARICA IN JAVNO MNENJE (3426 bralcev)
Sreda, 23. 10. 2002
tomazza



Medtem ko so se celo v edino svoj lastni prav prepričani Američani v včerajšnji izdaji dnevnika Washington Times informirali o nepriljubljenosti severnoatlantskega zavezništva med slovenskimi državljani, pa postaja vse bolj očitno, da je v propagandno vojno slovenske politične kaste že vstopila tudi sama zveza NATO. Kar tako mimogrede so se danes na tisti košček slovenskega pomorskega ponosa, ki so mu še nekaj tednov nazaj s topovnjačo Petar Krešimir četvrti grozili hrvaški nacional-prenapeteži, zasidrale kar štiri bojne ladje iz sestave sil za hitro posredovanje južnega poveljstva zveze NATO.

V slovenskih vodah, po katerih zaenkrat ob slovenski svobodno plava tudi hrvaška riba, bodo tako naslednje tri dni taborile: ameriški rušilec USS Arthur W. Radford, britanski rušilec HMS Edinbourgh, turška fregata TCG Gediz in španska fregata SPS Asturias. Program obiska skupnih dejavnosti z domačimi potapljaškimi vojaškimi silami sicer ne predvideva. Za nad tujimi vojaškimi igračami navdušene državljane pa bodo v četrtek in petek vseeno pripravili tudi vodene oglede. Seveda pa bosta v nujnem fototerminu za slovenska trobila komajda še večinskega diskurza, poveljnika skupine ladij sprejela še koprski župan in poveljnik 42. brigade obalne obrambe.

Po mnenju pisca Washington Timesa naj bi bila za nizko javno podporo morebitnemu članstvu Slovenije v to vojaško organizacijo samooklicanih civiliziranih držav kriva predvsem »protikampanja« v medijih, svoj del pa naj bi prispevalo tudi nestrinjanje čedalje več Slovencev z ameriško zunanjo politiko. Toda odločilna novost, ki jo prinaša pisanje ameriškega dnevnika in o kateri domači oblastniki na domačem terenu zaenkrat raje še molčijo, je, da je NATO seznamu zahtev pred priključitvijo povsem nedvoumno dodal tudi javno podporo. In sicer višjo od 50 odstotkov. Slovenijo namreč v Zvezi NATO čakajo resne skupne obrambne odgovornosti v skladu s 5. členom Washingtonske pogodbe, ki pravi, da je napad na eno članico napad na vse članice.

Ameriško interpretacijo propagandnega neuspeha so z veliko hvaležnostjo vzeli za svojo resnico tudi domači z zahodnim vojaškim bliščem zaslepljeni oblastniki, katerih slepa prizadevanja za dvig javne podpore pravzaprav bolj koristijo nasprotnikom vstopa in militarizacije Slovenije. Po vzoru vsakdanje prakse njenih ameriških kolegov bi domača oblast z vstopom v NATO namreč rada opravila kar brez vsakršne javne razprave.

Po Dimitriju Ruplu denimo vlada tako ne želi sprožiti vsesplošne kampanje argumentov za in proti, ker je zaskrbljena zaradi morebitnega negativnega odziva javnosti in obtožb o trošenju davkoplačevalskega denarja. Še večjo neumnost pa si je v izjavi za Washington Post privoščil domači obrambni minister Grizold. Po njegovem so bili tako novinarji v nekdanji Jugoslaviji predvsem politični delavci in nekateri so to še vedno. Oh ja, in nekateri v Sloveniji šele odkrivamo odgovornosti, ki jih prinaša državnost. Po mnenju predsedniškega kandidata, drugače pa portparola najbolj vnetega propagandnega telesa za vključitev v NATO, predsednika Atlantskega sveta Antona Beblerja, pa so vsega krivi slovenski ljudje. Ti namreč stvari povezujejo na precej čuden način. Slovenski čudaki namreč mislijo, da bo Busheva administracija prisilila NATO, da vkoraka v kraje kot je Irak.

Kdo je torej tu čuden? Čudni so v prvi vrsti puhli in neprepričljivi izgovori, s katero je pred ameriško javnostjo nastopila slovenska politična klika. Kar pa je ameriškim očem ostalo skrito, je, da so največ za vztrajno naraščanje števila nasprotnikov slovenskega vstopa v NATO, s svojim medlim in do nedonošene državnosti neodgovornim besednjačenjem, naredili prav domači oblastniki. Kako bi si drugače lahko razlagali dejstvo, da pred domačo javnostjo denimo Grizold kot papagaj ponavlja, da nihče od nas ne zahteva, da za obrambo namenimo 2 odstotka bruto družbenega proizvoda. Hkrati pa v želji, da bi ugajal ameriškim vojaškim interesom, v intervjuju za Washington Times povsem vehementno zatrdi, da bo Slovenija, kljub nekaterim nasprotovanjem, do leta 2008 izpolnila pogoj zveze in za obrambo namenila prav ta 2 odstotka domačega bruto družbenega proizvoda.

Naši bodoči, mogoče pa tudi ne bodoči ameriški zavezniki bodo tako slej ko prej morali spoznati, da je največja ovira slovenskemu vstopu v NATO prav domača politična kasta. In da se to dejstvo ne bo spremenilo, tudi če se v Kopru zvrsti pol vojaškega ladjevja severnoatlantskega zavezništva. Razen denimo, če bi z njihovih krovov morebiti stekel dobro pripravljen vojaški udar. Pustimo se presenetiti.


ODPOVED: Tudi današnji N-euro moment z državniško neodgovornostjo slovenske politične kaste v zobeh sem prispeval nekoliko prehlajeni Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>