Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
NIRVANSKI OFF (3128 bralcev)
Četrtek, 2. 2. 2006
Erik



Vojna med evropskimi časopisi in Muslimami ter islamskimi državami, ki je izbruhnila potem ko si je neki danski časnik z neizgovorljivim imenom pred dnevi dovolil v eni izmed svojih karikatur prikazati preroka Mohameda kot terorista, je že zahtevala prvo novinarsko žrtev. Lastnik francoskega časopisa 'France Soir', ki je po nacionalnosti Egipčan, je odpustil glavnega urednika Jacquesa Lefranca, potem ko je tudi ta časopis objavil karikaturo z islamskim prerokom. Na sličici budistične, judovske, islamske in krščanske svete osebnosti sedijo na oblaku, zraven pa piše: »Ne skrbi Mohamed, tukaj smo vsi karikature!« Časopis se je opravičil muslimanski skupnosti, pa tudi drugim ljudem, ki jih je karikatura šokirala.

Francoski časopis France Soir ni edini, ki se je vpletel v to, iz spektakelskega vidika resnično preveč napihnjeno medijsko vojno, ki ji nekateri pripisujejo boj za svobodo izražanja. Potem ko je muslimanski del sveta dvignil svoj glas proti Danski zaradi prej omenjene karikature Mohameda kot terorista, so številni časopisi iz Nemčije, Španije, Italije ter Nemčije v znak podpore na svojih straneh ponatisnili sporno sličico ali pa dodali svojo. Zaradi tega tudi danes potekajo množični protesti Muslimanov širom sveta. Ameriški avtor knjige 'Spopad civilizacij', Samuel Huntington, te dni najbrž spet pridiga o tem, kako je že ves čas imel prav, vi pa sami presodite, ali gre tu zares za svobodo izražanja, spopad civilizacij ali pač zgolj za samoreklamo časopisov.


Tisti, ki smo že ob napadu na Irak marca 2003 opozarjali, da bo ta vojna največ koristi prinesla prav svetovnemu terorizmu, najbolj pa sami Al Kaidi, smo vedeli, o čem govorimo. Slaba tri leta pozneje je jasno, da je terorizma vse več in da rekrutacija svetih bojevnikov poteka prav v Iraku ter njegovi bližnji okolici. Al Kaida je v zadnjem času pridobila že toliko novih članov, da je začela svoje operativce množično izvažati v Afganistan. Iz Nimroza, jugovzhodne province te države, je slišati poročila tamkajšnjih oblasti o prihodu skupine bojevnikov Al Kaide, med katerimi so tudi samomorilski napadalci.

Evropski koordinator za boj proti terorizmu, Gijs de Vries, medtem svari, da bi lahko državljani držav stare celine, ki so se pridružili protiokupacijskemu boju v Iraku, svoje novo pridobljene sposobnosti izkoristili za teroristične napade v Evropi. Še enkrat se zahvaljujemo obrambnemu ministru Erjavcu ter zunanjemu ministru Ruplu, ker sta v skladu s svojo ritolizniško politiko do Washingtona Slovenijo uvrstila med možne tarče Al Kaide ter drugih terorističnih skupin.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo je začela srečanje, na katerem danes razpravlja o predaji iranskega jedrskega vprašanja pred Varnostni svet Združenih narodov. Analitiki menijo, da je tekst večkrat popravljane resolucije kompromis, ki naj bi vsaj do marca odložil ukrepe Združenih narodov. Nuklearni pes čuvaj pod vodstvom Egipčana El Baradeja naj bi takrat podal končno poročilo. Resolucija od Irana trenutno zahteva, naj pomaga pojasniti možne dejavnosti, ki bi lahko imele vojaško jedrsko dimenzijo. Kljub temu, da omenjena agencija trdi, da bosta poleg Evropske unije in Združenih držav resolucijo podprli tudi Rusija in Kitajska, je Iran prepričan, da bosta ti dve državi še naprej na njegovi strani, zaradi pomembnih bilateralnih odnosov.

Kitajska bi lahko namesto ukvarjanja z iranskim uranom več pozornosti posvetila varnosti v svojih rudnikih. Tako moramo zopet poročati o novi nesreči v rudniku premoga na severu države, v kateri je umrlo triindvajset rudarjev. Po uradnih kitajskih podatkih je leta 2005 v rudnikih umrlo okrog šest tisoč delavcev, čeprav sindikalno združenje s sedežem v Hongkongu ocenjuje, da na Kitajskem vsako leto umre okoli dvajset tisoč rudarjev.

Ameriška katoliška cerkev po načelu »denar lahko poplača vse bolečine« deluje tudi na področju spolnih zlorab duhovnikov nad otroci. Škofija 'Spokane' v ameriški zvezni državi Washington je predlagala plačilo zgolj slabih šestinštirideset milijonov dolarjev petinsedemdesetim zlorabljenim osebam, medtem ko je vseh žrtev duhovniških maltretiranj najmanj nekaj tisoč. Odplačilo grehov, zaradi katerega je omenjena škofija že razglasila bankrot, mora odobriti še sodišče. Zaradi tožb o spolnih zlorabah sta doslej bankrotirali že dve ameriški škofiji, toda bogastvo rimskokatoliške cerkve je brez meja, tako kot je brez meja njihova želja po spravi in odpuščanju.

Za najvišjega hrvaškega obtoženca v Haagu, Anteja Gotovino, in druge hrvaške generale, obtožene za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, je organizacija 'Hrvaška matica' ustanovila poseben sklad, ki naj bi skrbel za pravično sojenje herojev domovinske vojne. Novoustanovljeni fond z imenom »Za resnico o Vojni na Hrvaškem« bo zbiral denarna sredstva, potrebna za skupine odvetnikov hrvaških obtožencev. Podpirali bodo tudi znanstvene raziskave, ki se ukvarjajo s to tematiko, del zbranih sredstev pa bo namenjen tudi šolanju otrok hrvaških veteranov.

Na domači grudi še naprej odmeva odlok o pomilostitvi Danila Kovačiča, nekdanjega prevarantskega predsednika uprave Hita, ki ga je včeraj izdal Drnovšek. Objavljen bo v petkovem uradnem listu. V Drnovškovem uradu ne dajejo podrobnosti v zvezi s pomilostitvijo, zaradi katere bo Kovačiču dosojena zaporna kazen pogojno odložena za dobo petih let. Na pravosodnem ministrstvu predsednikovega odloka še niso prejeli, saj naj bi v predsednikovem uradu prišlo do napake. Na ministrstvu namreč sumijo, da vsebina odloka o pomilostitvi ni bila pravilno plasirana v javnost.

Z Drnovškovo odločitvijo pa se ne morejo strinjati v Novi Sloveniji, kot nam je razložila njihova tiskovna predstavnica Terezija Trupi:

////////////////////////////////////////////////////////


Državni zbor obravnava novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Novela, ki je v obravnavi po skrajšanem postopku, naj bi s prvim marcem omogočila začetek uporabe odloka o plačah funkcionarjev in direktorjev v javnem sektorju. Funkcionarske plače bi bile po novem sestavljene iz osnovne plače in dodatka za delovno dobo. Dodatek za delovno dobo bi se znižal z 0,5 odstotka na 0,3 odstotka. Skratka, zapleteno.

ODPOVED: Za današnji OFF sta s skupnimi močmi poskrbela Tibor ter Erik, ki sta poleg pisanja še migala z glavami na muziko Nirvane in tako podoživljala stare, srednješolske anekdote.


Komentarji
komentiraj >>