Iznajdljivost ne pozna meja. Nek ameriški učitelj telovadbe na srednji šoli v ameriški zvezni državi Floridi je svojim učencem dovolil, da izostanejo od pouka telesne vzgoje, a pod enim pogojem – namreč da mu plačajo po en dolar vsak. Iznajdljivi profesor Terrence Braxton je denar od svojih učencev redno pobiral par mesecev in v tem času se je njegov bančni račun zredil za par tisoč dolarjev.
Ko so pred kratkim starši enega izmed dijakov izvedeli za afero, je moral Braxton dati odpoved, sedaj pa ga bremeni še obtožnica zaradi podkupovanja. Ob tem ni povsem jasno, ali je tiskovni predstavnik šole Ronnie Arnold učitelja Braxtona branil, ko je izjavil, da sploh ni slabo, če na dan zaslužiš kakih 100 dolarjev brez davka. Povejmo še to, da telovadba med Američani ni najbolj popularna, saj se jih okoli 60 odstotkov sooča s preveliko telesno težo.
(zvok seksa)
Iz postelje se selimo za pogajalske mize. Ob desetih zjutraj so se uradno začela prva pogajanja o prihodnjem statusu nemirne pokrajine Kosovo, na katerih se srbska ter albanska stran pod budnim očesom Evropske unije seznanjata s svojimi stališči ter predlogi. Gostitelj srečanja, ki poteka za zaprtimi vrati, je avstrijski diplomat Albert Rohan. Že tako napeto ozračje je še dodatno pogrel nespametni posebni odposlanec Združenih Narodov za kosovsko vprašanje Martti Athisaari, ki je v pogovoru za nemški časnik 'Der Spiegel' (Der Špigl) namignil na neodvisnost pokrajine. Srbska delegacija pod vodstvom Slobodana Samardžiča je svoje negodovanje zapakirala v izjavo, da Athisaari nima mandata za dajanje tovrstnih ocen.
Moskva medtem gosti iransko delegacijo, ki je pripotovala v rusko prestolnico, da bi se s tamkajšnjimi oblastmi pogovorila o bogatenju urana na ozemlju Rusije. Spomnimo, gre za kompromis, ki so ga nedavno predlagali Rusi, da bi z njim končno presekali gordijski vozel glede iranskega jedrskega programa, ki ga zahodne države z Izraelom vidijo kot grožnjo svetovni stabilnosti. Svoj prihod v Bruselj je napovedal tudi iranski zunanji minister Manušer Motaki, ki se bo srečal z visokim predstavnikom Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano. Srečanje v evropski prestolnici bo ravno tako namenjeno iskanju rešitve glede jedrskega programa.
Teheran pa je obiskal Kaled Mešal, vodja gibanja Hamas, ki zaradi svoje radikalne politike do Izraela že pada v mednarodno izolacijo, medtem ko zahodne države proti novim palestinskim oblastem uvajajo tudi finančne sankcije. Mešal, ki upa na podporo Teherana - svojega moralnega zaveznika -, se je srečal s predsednikom Ahmadinedžadom ter vrhovnim verskim politikom Alijem Hamenejem. Pričakujemo lahko novo, skupno izjavo o uničenju Izraela.
Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice se je odpravila na štiridnevno turnejo po Bližnjem vzhodu, v okviru katere bo obiskala Egipt, Savdsko Arabijo ter Združene arabske emirate. Pri poldiktatorskih režimih omenjenih držav bo iskala podporo za politično ter gospodarsko osamitev Hamasa in Irana. Po zadnjih fotografijah mučenja muslimanov v bagdadskem zaporu Abu Graib Condoleezzi lahko rečemo le: srečno.
Izraelska vojska je Hamasu že sporočila, da ne bo tolerirala nobenih uporov proti svoji sveti zemlji. Sporočilo je prišlo v obliki nabojev. Vojaki so v Nablusu na Zahodnem bregu ubili dva Palestinca, sicer pripadnika oboroženega gibanja 'Islamski džihad', pri čemer je dovolj zgovorno že to, da se ubita moška nista upirala. Sicer pa so Izraelci v begunskem taborišču Balata pri Nablusu včeraj ubili še dva sedemnajstletnika in obstreljevali Gazo.
Za diplomacijo se ne menijo niti v Iraku, kjer se že od začetka okupacije marca 2003 stvari po standardnem vzorcu rešujejo z vojaškimi sredstvi. Tokrat so v ofenzivi člani sektaških paramilic, ki so razstrelili neko restavracijo v Mosulu, na avtocesti ubili pet voznikov tovornjakov, z eksplozivnim telesom pa so se znesli še nad ljudmi, ki so v Bagdadu čakali na delo. Po za zdaj dostopnih podatkih je umrlo preko 20 ljudi. Američani zaradi strahu pred državljansko vojno opozarjajo, da ne bodo več financirali iraških sil, če bodo te podrejene ministrstvom pod nadzorom le ene verske ločine. Dobra novica iz Iraka prihaja le za Makedonijo, saj sta dva makedonska državljana, ki sta bila v četrtek ugrabljena v Basri, že nazaj na prostosti. Gre za dva delavca nemškega podjetja 'Ekolog'.
Počilo je tudi na Filipinih, in sicer pred predsedniško palačo v prestolnici države Manili. Eksplozija je pognala v zrak koš za smeti in dodobra stresla palačo, žrtev pa ni zahtevala. Filipinske oblasti ugotavljajo, da se v smetnjaku ni nahajala bomba, temveč je šlo zgolj za eksplozijo odvrženih kemikalij. Še čakamo na natančno pojasnilo, kakšna je razlika med enim in drugim.
Po eksploziji v premogovniku na severu Mehike, do katere je prišlo včeraj, je pod zemljo ostalo ujetih petinšestdeset rudarjev. Petnajst njihovih kolegov, ki so se uspeli rešiti, je utrpelo opekline in nekaj zlomov, vendar njihova življenja k sreči niso v nevarnosti. Usoda ujetih več kot sto metrov pod površino je še neznana, reševalci pa imajo na voljo zelo malo časa. Nesreči je botroval največji krivec za nesreče rudarjev, to je zemeljski plin.
Nekaj upanja na prizorišču velikanskega zemeljskega plazu, ki je zasul celotno vas na filipinskem otoku Leyte, še obstaja. Reševalci so tri dni po tragediji s posebnimi aparaturami zaznali zvoke na mestu, kjer je nekoč stala šola. Več kot tisoč ljudi si prizadeva, da bi se čim prej prebili do šole, ki se nahaja 35 metrov pod površjem, pri čemer jim zaradi razmočene zemlje buldožerji ne morejo pomagati. Devetsto ljudi je še vedno pogrešanih in upanja, da bodo na plano potegnili vsaj še kakšnega preživelega, je zelo malo. Zvoke, ki so jih reševalci zaznali z aparati, bi namreč lahko povzročilo tudi premikanje zemeljskih gmot.
Nadaljuje se tudi iskanje najbolj popularnega terorista na svetu - in verjetno v vesolju - Osame bin Ladna. Slednji je v zvočnem posnetku, ki ga je objavila neka islamistična spletna stran, prisegel, da ga ne bodo nikoli prijeli živega. Ob tem je še poudaril, zakaj je sveta vojna proti Američanom v Iraku nujna. Po njegovih besedah okupatorji izvajajo isti teror nad prebivalstvom, kot ga je še do nedavnega Sadam Husein. Ne glede na to, kaj si mislimo o bin Ladnu, ima v tem primeru čisto prav. Spomnimo še na to, da je nekaj dni nazaj ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld javno priznal, da ZDA izgubljajo medijsko vojno z al Kaido. Tiste na tleh očitno še noče priznati.
K nadaljevanju svete vojne, ki jo zagovarja ter vzpodbuja al Kaida, bodo veliko zagotovo pripomogle objave žaljivih karikatur preroka Mohameda. Verjamemo, da ste teh karikatur že vsaj tako naveličani kot mi, zato naj samo povemo, da se sranje zaradi njih nadaljuje. Nekaj istega velja za ptičjo gripo, o kateri res ne mislimo več razpredati, dokler se ne zgodi kaj drastičnega.
Evropska komisija se po pisanju britanskega časnika Financial Times zavzema za učinkovitejšo politiko na področju zagotavljanja energetskih virov, saj se je Rusija na začetku leta z odklopom zemeljskega plina Ukrajini izkazala za motečega partnerja. Komisija predlaga, da bi Unija v središče svoje energtske politike postavila odnose s tretjimi državami, kar v normalnem jeziku pomeni, da si bo Unija prizadevala za naftno sodelovanje z arabskimi državami severne Afrike.
Kljub iskanju novih naftovodov ter novih naftnih najdišč pa cena črnega zlata zaradi nestabilne situacije v svetu nenehno narašča. Tokrat je počilo v največji afriški izvoznici nafte Nigeriji, kjer so uporniki izvedli napade na naftovode, medtem ko tudi grozijo predstavnikom tujih korporacij, naj čim prej odidejo iz delte Nigra, kjer so največja najdišča črnega zlata. Ljudem na tem območju je pregorelo, ker živijo v konstantni revščini, medtem ko zaslužek od surovin na njihovem ozemlju odhaja na bančne račune skorumpiranega režima ter tujih naftnih podjetij.
Protikapitalistični upori radikalnih levičarskih voditeljev se nadaljujejo na latinskoameriškem kontinentu. Eden izmed vidnejših ikon boja proti ameriškemu imperializmu, venezuelski predsednik Hugo Chavez, je nakazal, da tega še ne bo kmalu konec. Chavez namreč razmišlja, da bi ukinil ustavno omejitev, ki določa, da lahko posameznik kandidira za predsednika le trikrat.
Konkretne prakse upora navadnih prebivalcev latinske Amerike podrobneje predstavlja nova številka Časopisa za kritiko znanosti. Več o tem nam je povedala Marta Gregorčič iz uredniškega odbora ČKZ-ja:
/////////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>