Glede na aktualne razmere dneva tokrat začenjamo z eno pustno novico. Ne glede na to, da se bosta leta 2007 naši evropski družini gotovo pridružili tudi še zadnji posvojenki, Bolgarija in Romunija, od tam prihajajo tudi takšne tudi za pustne razmere precej bizarne novice, da je romunski drugoligaški nogometni klub UT Arad enega svojih nogometašev prodal za 15 kilogramov mesa zaenkrat še neznanega živalskega izvora.
Za ta sicer neperspektivni nakup nogometaša Mariusa Cioara so se odločili v četrtoligašu, nogometnem klubu Regal Horia. Bizarnosti valute navkljub pa je šlo pri tej kupčiji – menjavi nekaj čez osemdeset kil žive nogometaševe vage za 15 kilogramov mesa – za prvovrstni nateg, ki so si ga nad manj izkušenimi četrtoligaši privoščili v vodstvu drugoligaškega nogometnega kluba UT Arad.
Subjekt te menjalne pogodbe je namreč že pred tem oznanil, da je obupal nad nadaljnjo nogometno kariero in da se bo iz Romunije preprosto odselil. Svojo svetlo evropsko prihodnost bo poskusil najti z manualnim delom v gradbeništvu in kmetijstvu v Španiji.
Še več o neevropskih in pravzaprav dietnih razmerah v romunskem nogometu sicer pove izjava vidno skisanega predstavnika osmoljenega kupca, četroligaša Regal Horia, ki je prijavil sledeče: »Razočarani smo. Izgubili smo nogometaša, hkrati pa smo še ob meso za ekipo za teden dni.«
Svašta. Ker romunski nogometaši torej trenirajo ob enem zrezku na dan, pričakujemo, da se bo zanje še pred priključitvijo Uniji zavzel vsaj domači dežurni dobrotvor in tudi predsednik Janez Drnovšek.
Poslušate nad romunskimi nogometnimi posli – meso za meso – fascinirani OFF program Radia Študent!
Pokanje z bombami je še vedno najbolj priljubljen izraz nezadovoljstva v Iraku. V Tikritu, rojstnem kraju prej glavnega, zdaj zaprtega Huseina, je v sunitski mošeji eksplodirala bomba. V Bagdadu ne zaostajajo. V skoraj sočasnih eksplozijah je umrlo najmanj 36 ljudi, pet desetin je ranjenih. Umirajo tudi na drugi strani. Po navedbah ameriške vojske je bil zahodno od Bagdada ubit ameriški vojak, tako se število nefunkcionalnih soldatov ZDA bliža številu 2300. Tem pa sta se pridružila tudi dva britanska vojaka, ubita v napadu na jugu Iraka.
Vendar katastrofalno stanje v Iraku ni posledica ameriške invazije, temveč nezmožnosti iraške državne birokracije. Vsaj po Stuartu Bowenu sodeč, to je po 'posebnem generalnem inšpektorju za obnovo Iraka', ki mu je ta perverzni naziv dodelilo ameriško obrambno ministrstvo. Tako naj bi se v ameriški administraciji zanašali na to, da bodo Iračani po napadu spet zagnali državni aparat, kar se očitno ni zgodilo. Bowen je rešitev za to in prihodnje podobne težave podal v svojem poročilu, v katerem poziva k ustanovitvi tako imenovanih 'civilnih korpusov'. Ti naj bi bili sposobni z ameriškimi bombami razdejane države postaviti na noge. Seveda le do naslednje intervencije.
Bela hiša tudi ne bi rada diskutirala o legalnosti ilegalnega predsednikovega ukaza o prisluškovanju brez sodnih nalogov na ameriških tleh. Tiskovni predstavnik republikanske administracije Scott McClellan je odločno zavrnil poziv skupine demokratov za imenovanje neodvisnega preiskovalca dotične zadeve. V duhu slovenskega premierja je McClellan političnim nasprotnikom sporočil, naj se raje ukvarjajo z iskanjem vira, ki je nepooblaščeno razkril vladni program, ne pa protiustavnostjo le-tega.
Podobno politiko izvažajo Američani tudi v Združene narode. Ameriški veleposlanik John Bolton je vnovič nasprotoval predlagani ustanovitvi 'Sveta za človekove pravice'. Američani sodijo, da reforma obstoječe 'Komisije za človekove pravice' ni dovolj obsežna in da »kozmetične spremembe niso dovolj«. V nasprotju z Boltonom pa sta predlog resolucije poleg Kofija Annana podprli tudi Human Rights Watch in Amnesty International.
Afganistanski zapor Pul-e-Šarki blizu Kabula je zopet pod kontrolo vladnih sil. Kot je povedal Mahub Amiri, poveljnik afganistanskih sil za hitro posredovanje, so »razmere mirne in pod nadzorom«. Ta umiritev pa je zahtevala štiri smrti in sedemnajst ranjenih v spopadu med približno dva tisoč zaporniki na eni ter policijo in vojsko na drugi strani. Uporne arestante naj bi hujskali talibani in pripadniki Al Kaide, prav tako zaprti v omenjenem zavodu za prestajanje kazni. Po dobljenem spopadu so oblasti zopet obnovile oskrbo z vodo, elektriko in hrano, zapornike pa naj bi nemudoma vrnile v pripadajoče celice.
Tajvanski predsednik Chen Shui-Bian je ukinil leta 1990 ustanovljeni vladni svet za združitev s Kitajsko. Uradni Peking ga je ob tem obtožil, da vodi otok v propad in ogroža regionalni mir. Ne dvomimo sicer v miroljubne namene Kitajske z njenimi sedemstotimi balističnimi raketami, usmerjenimi proti Tajvanu, vendar pa, če vzamemo v obzir vsaj teoretično odločenost Združenih držav, da branijo svoje male zaveznike v regiji, smo še en korak bliže apokalipsi.
Da pa bo tudi Kosovo do leta 2014 del razširjene evropske družine, je trdno prepričan predsednik prehodne kosovske vlade Bajram Kosumi. Dvom v uspešnost naglo bližajočih se pogajanj o končnem statusu pokrajine pa je potrdil s trditvijo, da se s Srbi nimajo kaj pogovarjati o za tamkajšnje Albance, predsednika Drnovška in vedno več mednarodnih dejavnikov vnaprej jasnem končnem statusu pokrajine. Pogajalsko izhodišče kosovskih Albancev je, da lahko Srbijo v novi državi zanima le decentralizacija oblasti, verska in kulturna dediščina, izobraževanje kosovskih Srbov, vrnitev beguncev in vprašanje vojne odškodnine.
Da se bo uradna Srbija upravičeno počutila še nekoliko manjša, pa bo predvidoma že jutri poskrbel črnogorski parlament, ki naj bi z zakonom opredelil pogoje za referendum o prihodnjem državnem statusu Črne Gore. Referendumsko vprašanje je znano. 467 tisoč volivcev se bo znašlo pred sledečo dilemo: "Ali ste za to, da bi Črna Gora postala neodvisna država s polno priznano mednarodnopravno subjektiviteto?" Opozicijska in pozicijska kopja pa se sicer še naprej lomijo glede kvalificirane večine, ki da je potrebna za potrditev izida referenduma. Na neplebiscitarno enotnost državljanskega telesa sicer sam zase opozarja predlog vladajoče zveze Mila Djukanovića, po katerem bi bil referendum veljaven in uspešen, če bi se za samostojnost zavzela kvalificirana večina 41 odstotkov volivnih upravičencev.
Zaenkrat še neznani storilci pa so na južni vpadnici v avstrijskem glavnem mestu Dunaju v ponedeljek dopolnili tablo z napisom Nach Kaernten s slovensko različico Na Koroško. Ker je ta že dvignil pritisk nekemu okrajnemu svetniku Heiderjevega Zavezništva za prihodnost Avstrije, bodo napis danes odstranili. Ker pa se je na avstrijskem Koroškem včeraj s svojo Slovensko narodno zvezo v podporo in solidarnost zamejcem mudil tudi dežurni krivec Marjan Podobnik, pa smo preverili še, če je kaj na tem. Marjanov alibi je, da naj bi bil danes poslovno že v Beogradu, zato zaenkrat ni na seznamu osumljencev avstrijske nepravne države.
Pred Centrom za tujce v Gradišču ob Soči pa prav zdaj na nepravičnosti in nehumanost Berlusconijeve Italije s svojimi telesi opozarjajo številni italijanski aktivisti. Več o tem nam bo povedal v zaenkrat ne glede na policijsko nasilje uspešni manifestaciji zoper tamkajšnji center za tujce neposredno udeleženi Christian. Zakaj so se torej že včeraj zbrali pred mogočnim kompleksom nekdanjega vojaškega oporišča, ki je preurejen v enega od dveh največjih centrov za tujce v Italiji?
//////////////////////////////////
In kaj se je pred Centrom za tujce v Gradišču pravzaprav sploh dogajalo pred dobrima dvema urama, ko smo opravili ta pogovor?
//////////////////////////////////
Kaj pa se je dogajalo zjutraj, ko je tudi prišlo do policijskega nasilja nad manifestanti zoper odprtje tega centra za tujce?
//////////////////////////////////
Pa bi lahko rekli, da je akcija uspešna, in kaj pravzaprav nameravate v prihodnjih dneh?
//////////////////////////////////
Prizadevanja italijanskih aktivistov proti odprtju Centra za tujce v Gradišču pri Soči pa bomo spremljali tudi v off programih v naslednjih dneh.
Domača, Berlusconijevemu načinu vladanja in obvladovanju medijev naklonjena oblast, pa si je zagotovila novega generalnega direktorja na RTV Slovenija. Člane programskega sveta Radiotelevizije je najbolj prepričal Anton Guzej, dozdajšnji direktor podjetja Avto Celje, ki sicer uradno ne pripada nobeni politični stranki, je pa v preteklosti služboval tudi v Krekovi banki. V prvem krogu glasovanja je sicer dobil glas premalo, tako da je bil potreben še drugi krog, kjer je dobil devetnajst glasov. Za mesto šefa RTV sta se ob njem potegovala še dosedanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja Aleks Štakul in njegov pomočnik Igor Kadunc, vendar očitno brez resnih možnosti, saj je dobil prvi dva, drugi pa šest glasov podpore.
Komentarji
komentiraj >>