Udejstvovanje v političnem življenju zna biti zelo boleče, še posebej če nisi po volji obstoječi politični eliti. Beloruski opozicijski voditelj in predsedniški kandidat Aleksander Kozulin je za svojo vztrajnost na področju javnega delovanja plačal z nekaj vzgojnimi udarci in aretacijo. V ne ravno demokratični Belorusiji pod vodstvom železnega Lukašenka očitno ni pametno izzivati oblasti.
Kozulin se je v Minsku poskušal registrirati kot delegat v 'Vsebeloruski narodni skupščini'. Administrator seje je mirno zavrnil njegovo prošnjo in ga zaprosil naj zapusti stavbo. Opozicijski voditelj, ki je že pred incidentom javno napovedal, da se bo zasedanja vsekakor udeležil, pa se ni dal. Dejal je, da bo po potrebi v dvorano vstopil tudi z nasilnim vdorom, pri čemer naj bi mu pomagalo znanje, ki ga je pridobil v mornarici. A mu visoka mera samozavesti ni bila pretirano v oporo, ko so ga obkolili varnostniki in neuspešno zahtevali njegov odhod. Ob poskusu fizične odstranitve se je vnel manjši pretep, nakar so prišli na prizorišče policisti, ki so na dokaj grob način stlačili Kozulina v marico.
Aretiranega politika so zaradi kršitve javnega reda in miru odpeljali na varno, oziroma na hladno, kjer ne bo mogel škodovati beloruski politični eliti.
Mimogrede, na tej strani Alp, kjer se cedita demokracija in svoboda, sicer res ne aretirajo opozicijskih politikov, ki bi poskušali priti v parlament. Se je pa nekaj podobnega zgodilo izbrisanim, ko so poskušali priti v slovenski hram demokracije. Pričakala jih je mala vojske policije, ki jim je fizično preprečila vstop v parlament in s tem pravico do svobodnega izražanja. Belorusija le ni tako daleč stran.
Novinarji v Keniji lahko upravičeno trepetajo za svoja življenja in svobodo govora. Oboroženi moški so vdrli v prostore ene izmed največjih medijskih hiš z imenom Standard in v orgiji nasilja zažgali na tisoče časnikov ter onesposobili njihovo televizijsko postajo. Vlada je najprej zanikala, da je na kakršen koli način vpletena v napad na medijsko hišo, vendar je ravnokar priznala, da so bili napadalci pripadniki njenih varnostnih sil. Standard je v zadnjih dneh tudi poročal o korupcijskem škandalu, v katerega je vpleten tudi predsednik države, Mwai Kibaki.
Ameriški predsednik George Bush je na obisku v Indiji, v New Delhiju pa proti njegovemu prihodu množično potekajo protesti. Indijci zamerijo varuhu svetovne svobode vsiljevanje ameriške vizije v indijsko politiko in gospodarstvo. O protiameriških protestih poročajo tudi iz indijskega dela Kašmirja, kjer je policija nasilno razgnala demonstrante. Ob tem je bilo ranjenih več ljudi.
Malo manj sreče je imel ameriški diplomat, ki je umrl med bombnim napadom v bližini ameriškega konzulata v sosednjem Pakistanu. Po poročilih pakistanske policije so v eksploziji avtomobila bombe, ki je odjeknila v mestu Karači, umrle vsaj še štiri osebe. Napad je zagotovo povezan z azijsko turnejo Busha, ki ga v soboto pričakujejo v Islamabadu, kamor bo pripotoval iz Indije. Bolj podrobno o dosedanjih političnih podvigih med potikanjem po Aziji in dogajanju v ZDA naša ameriška dopisnica, Lidija Poljaček.
//////////////////////////////////////
md lan track 67 čas: 2.25 min
vtč: Predsednik Bush...
izt: ...Poljaček.
/////////////////////////////////////////
Nasilje v Iraku se nadaljuje. V več napadih je bilo ubitih že okoli dvajset oseb, poleg tega pa so neznani napadalci napadli avto voditelja največje sunitske parlamentarne stranke Konferenca iraškega ljudstva Adnana al Dulaimija. Umrl je njegov telesni stražar.
Veselo novico iz krvavega Iraka sporoča generalštab Slovenske vojske. Vsi štirje osvoboditelji, ki sodelujejo pri urjenju iraških varnostnih sil, so živi in zdravi, njihova življenja pa tudi niso ogrožena. In ne samo to, v Iraku se menda dobro počutijo. Le kaj bi vrli vojački porekli, če bi jih poslali na ulice Bagdada? Verjetno bi se njihovo dobro počutje kaj hitro spremenilo.
Svarilo Francije, ki je Izrael opomnila pred kaosem na palestinskih ozemljih, bo zagotovo vplivalo na malo slabše počutje izraelske politike. Po mnenju francoskega zunanjega ministra, Philippa Douste-Blazya, bi popoln zlom palestinskih oblasti, do katerega bi prišlo z ukinitvijo zunanje pomoči, prinesel več težav kot koristi. Čeprav je z volitvami na oblast prišel Hamas, se je Evropska unija odločila, da bo palestinskim oblastem odobrila nadaljnjo pomoč za osnovno delovanje.
Evropska trojka - Velika Britanija, Francija in Nemčija - se bo v petek na Dunaju še zadnjič pred morebitno obravnavo v Varnostnem svetu Združenih narodov sestala na pogovoru z iransko delagacijo glede jedrskega programa. Teheran je pri tem poudaril, da se ne namerava odpovedati svoji neodtuljivi pravici do jedrskega programa.
Energetsko manj nabit pa je obisk predsednika Evropske komisije, Joseja Manuela Barrosa, ki se ravno mudi pri nas. Med kratkim postankom je vodja evrobirokracije označil Slovenijo za most do Balkana, ki bo celotni Evropi pomagal oblikovati politiko do tega območja. No, pa se bomo ponovno združili z južnimi brati, samo, da tokrat v skladu z evropskimi standardi. Najvišji med evrotehnokrati je ob tem še čestital mali članici za dosedanje uspehe.
Poleg evrokomisarjev se nam poleti obeta še obisk novopečenega kardinala Franceta Rodeta. Na povabilo neradioaktivnega ljubljanskega nadškofa Alojza Urana nas bo škrlatni princ s svojo prisotnostjo blagoslovil junija. Po besedah Rodeta se bo v novi vlogi posvetil uvajanju reda v redovništvu, saj je redovništvo udarna moč, prva linija Cerkve. Bomo videli, kako bo udaren pri zatiranju pedofilskih napadov, ki se tako pogosto pojavljajo v najstarejši organizaciji na svetu.
Post, ki se ravno začenja, pa naj bi bil dober tudi za učenje. Znanstveniki na medicinski fakulteti Yale so namreč našli dokaz, da hormon grelin, ki se izloča v želodcu in povzroča lakoto, neposredno spodbuja učenje in spomin. Po njihovem mnenju bi se morali študentje pred pomembnimi izpiti postiti, saj bi s tem dosegli boljši uspeh. Za boljši učni rezultat naj bi bili priporočljivi tudi lažji zajtrki.
Komentarji
komentiraj >>