Vlada bo na današnji seji med drugim obravnavala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu, ki naj bi ga ministrski zbor v parlament poslal po skrajšanem postopku.
Glavna razloga za implementacijo, kot bomo videli, simpatične listine, sta maksimizacija učinkov dodeljevanja denarnih socialnih pomoči in racionalizacija namenske porabe proračunskih sredstev zanje.
Zaenkrat beležimo dva biserna določbena predloga. Prvič: Iskalci zaposlitve so do sedaj lahko ponujeno delo preko zavoda za zaposlovanje dvakrat zavrnili, če so presodili, da obstaja bistven razkorak med zahtevnostjo delovnega mesta in prosilčevo izobrazbo. Lahko so ga zavrnili tudi iz drugih objektivnih razlogov. Ali je, na primer, praktično - bolje, ali je življenjsko - da se Izlačan s sedmo stopnjo izobrazbe vozi v Zalog embalirat mesne produkte???? Torej - sledeč novemu predlogu bosta morala prosilec ali prosilka sprejeti vsakršno delo. Delodajalcem se seveda cedijo sline. Predelovalnica mesa bo na zavodu razpisala prosto delovno mesto v pakirnici. Plača zajamčena, delovni pogoji nikakvi. In zavod bo v Izlake poslal dektret, da se mora univezitetni diplomirani pravnik čez teden dni ob 6.30 zjutraj zglasiti pri formanu.
Drugič: izredne denarne socialne pomoči. Enkratne pomoči za premostitev robnih situacij najbolj ranljivih skupin brezposelnih bodo morale biti poslej porabljene namensko. Na Drobničevem ministrstvu so namreč prišli do ugotovitve, da prejemniki izredno pomoč porabljajo za kaviar in razvrat, namesto da bi, skladno z njihovim gmotnim stanjem, žulili suh kruh in kislo mleko. Zato naj bi, če bo predlog obšel opozicijske amandmaje v državnem zboru, v kar seveda ne gre dvomiti, poslej prejemniki teh pomoči v 15 dneh na Center za socialno delo dostavili potrdilo o namenski porabi enkratnega zneska. O etiki določb, po kateri bo socialni uradnik na Centru obvezniku solil pamet o cenovnih akcijah najboljšega soseda, v okviru katere bi jajca lahko kupil po bolj »namenski ceni«, v narekovaju, ne gre izgubljati besed, ker bi bile pod nivojem vsakega bontona. Kot ne gre izgubljati dodatnih besed o predlogu zakonske novele. Besedilo uvoda v predlog se konča zmagoslavno. Citiramo: Ministrstvo ocenjuje, da bo skupni finančni učinek predloga zakona pozitiven za proračun oziroma javna finančna sredstva.
V kontekstu slišanega OFF napovednika objavljamo njegovo logično nadaljevanje, ki prav tako kaže evidentne smernice in stanje normativnega duha te države. Na telefakse gospodarskih subjektov prihajajo ponudbe svetovalnih družb, ki se ukvarjajo tudi z organizacijo enodnevnih seminarjev za menedžerje in kadrovike, ki nosijo naslov »Kako zakonito odpovedati pogodbo o zaposlitvi?«
Spremno besedilo k prijavni ponudbi gre takole: »Nikjer se ne boste srečali s tolikšnimi zahtevami in odporom, kot pri odpovedovanju pogodb o zaposlitvi vašim delavcem. Reševanje takšnih problemov vas na sodišču lahko stane ogromno časa in denarja! Nepravilna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu po sodbi na delovnem sodišču v roku 5 let vas lahko stane do 25 milijonov tolarjev, v nekaj letih pa ste lahko tudi ob vaš posel. Za preprosto in učinkovito rešitev težav pri odpuščanju delavcev vas vabimo na celodnevni seminar Kako zakonito odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Naše znanje za vaš uspeh!«
S prekerizacijo in sistemskimi težavami se že vrsto let srečujemo tudi sodelavke in sodelavci ljube rožnodolske frekvence, ki kljub nezavidljivim delovnim razmeram proizvede 91 živih ur programa tedensko. Zato uredništvu tednika Demokracija, ki je v preteklih letih agit-oponiral rdeči zalegi, z zamenjavo oblasti pa v ogledalu ohranil lastno podobo malikovalca lika Janeza Janše in ostale ekipe, sporočamo, da v kontekst desetih let neurejenih razmer na RŠ-u in reakcionarnih javnih pisem na naš račun pač ne gre vnemar tlačiti militantizma. Po drugi strani pa vneto zagovarjanje morebitne vojaške parade, vstopa v NATO ali pošiljanja predstavnikov slovenske vojske v Irak, s katerim tednik Demokracija SDS-u permanentno poje back-vokale, kaže, da njihovo uredništvo in predvsem za RŠ dežurni novinar Mitja Voljčanšek bodisi vedo o pojavnosti militantnosti toliko, kot talibani o kulturi, ali pa so le v širši zmoti.
Referenčna tiskovina aktualne oblasti ima verjetno pomisleke tudi pri sindikalizaciji javnih uslužbencev. Konfederacija sindikatov javnega sektorja, ki so jo 1. februarja ustanovili Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, Sindikat zdravstva in socialnega varstva, Policijski sindikat, Sindikat delavcev v zdravstveni negi in Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerze, se je sešla na ustanovnem kongresu.
V resoluciji o programskih smernicah je med drugim zapisano, da se bo konfederacija zavzemala za večjo blaginjo državljanov, za trajnostni razvoj Slovenije, ki naj temelji na uravnoteženi gospodarski rasti, za visoko konkurenčno socialno-tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja. Nasprotujejo pa privatizaciji javnega sektorja, zlasti šolstva in zdravstva, ker bi ta povečala socialne razlike med posameznimi sloji prebivalstva ter zmanjšala število delovnih mest, to pa bi vplivalo na dostopnost, kakovost in ceno storitev. V resoluciji o plačnem sistemu v javnem sektorju sindikati izpostavljajo, da mora izvedba novega plačnega sistema temeljiti na kolektivnih pogodbah, v nov sistem plač pa morajo biti vključeni vsi javni uslužbenci in funkcionarji pod enakimi pogoji.
Konfederacija bo druga največja konfederacija v Sloveniji in bo predstavljala 81.000 članov omenjenih petih sindikatov, kar je več kot polovica vseh zaposlenih v javnem sektorju.
Medtem pa so se prizadevanjem sodnikov, da z uporabo zakonitih pravnih sredstev zaščitijo svojo neodvisnost, posledično pa tudi neodvisnost celotnega pravosodnega sistema, pridružili tudi slovenski tožilci. Prav zato so tudi sami pričeli z aktivnostmi za presojo ustavnosti in zakonitosti tistih delov nove plačne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice državnih tožilcev.
Nemčija in Italija pozivata Bruselj k omejitvi uvoza poceni pohištvenih izdelkov iz Kitajske, svoja prizadevanja pa utemeljujeta s tem, da naj bi Kitajska tovrstne izdelke v EU uvažala po nepravično nizkih cenah.
Unijina dvoličnost ali pa shizofrenost postane zaznavna ob izjavah komisarja za notranji trg in storitve, Charlieja McCreeveyja. Unija vseskozi trobi o svobodnih trgih, ravna pa diametralno nasprotno, če artikli nosijo etiketo »Made in China«. McCreevey je združitev francoskih družb »Suez« in »Gaz de France«, s čimer se je prva izognila prevzemu s strani italijanskega Enela, razglasil za ilegalno, protekcionistično in celo nacionalistično.
Južnokorejske specialne enote že tretji dan oblegajo avtonomna zaselka Daečuri in Doduri, skupnosti samooskrbovalnih kmetovalcev, umetnikov in drugih aktivistov. Prebivalci zavračajo selitev s svojih domov, razlog za njihovo načrtovano deportacijo pa je širitev bližnje ameriške vojaške baze Camp Humphreys, ljubkovalno znane kot K-6.
V ugandski prestolnici Kampala se je v revni četrti Kalerwe med mašo zrušila cerkvena streha. Pokopala je 28 oseb, 86 pa jih ranila.
Obstoj boga ali pa njegova dobrota sta diskutabilni kategoriji tudi v ameriški zvezni državi Alabama. Dva devetnajstletnika in dvajsetletnik so v začetku februarja zanetili požare v devetih tamkajšnjih baptističnih cerkvah. Na sojenju, ki se je začelo te dni, so piromanstvo priznali, a so, po njihovih besedah, božje hiše vsaj na začetku prižigali za hec. Aktualne dogodke onstran luže dodatno orisuje naša dopisnica, Lidija Poljaček, ki ji mož ni čestital za 8. marec, saj ga Američani ne praznujejo.
//////////////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>