Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Anti-RKC, anti-Jelovac in anti-Janči´ OFF (3333 bralcev)
Torek, 14. 3. 2006
Erik



Domači medijski prostor, v katerem naj bi novinarji skladno z demokratičnimi vrednotami uživali svobodo govora ter poročanja, se zadnje čase vse bolj krči pod težo pritiskov s strani politike, kapitalskih interesov ter nenazadnje tudi interesov rimskokatoliške cerkve. Zadnja – recimo temu – žrtev vmešavanja v delo novinarjev in medijskih person je oddaja 'Činčove ideje' z lokalne prekmurske televizijske postaje TV Idea. Oddaja je bila ukinjena, ker je njen karizmatični voditelj Jože Činč v njej žalil novega kardinala Franca Rodeta, pri čemer je namigoval na Rodetovo homoseksualnost ter pedofilijo.

Njegove oddaje so zaradi tovrstnih domislic zbudile pozornost po Sloveniji, kar je privedlo celo do tega, da je Činč nominiran za Viktorja za televizijsko osebnost leta. Toda istočasno si je oddaja Činčove ideje nabirala vse več zamer, voditelj je na telefon prejemal številne grožnje, neznanci pa so celo oskrunili grob njegovega očeta. Stopnjeval se je tudi pritisk krščanskih krogov iz Murske Sobote ter okolice na televizijsko hišo TV Idea. In tako je bila oddaja včeraj ukinjena. Za mnenje o celi zadevi smo hoteli povprašati Jožeta Činča, vendar nam ga do zaključka redakcije ni uspelo priklicati na telefon, zato vam zaenkrat posredujemo le izjavo odgovorne urednice Brigite Bavčar, ki je sprejela odločitev o ukinitvi njegove oddaje:

/////////////////////////////////////////////


Če je včasih problematična samo ena specifična oddaja, je spet drugič tako, da je problematičen celoten medij. Tako je na primer z vašim in našim Radiem Študent. Kot sami veste, je uredništvo RŠ-a v zadnjem času na direktorja Dejana Jelovca naslovilo dve odprti pismi, v katerem je bila med drugim kritizirana tudi njegova pozicija v nadzornem svetu časopisne hiše Delo, ki ga obvladuje trenutna desna politična oblast.

Obe pismi so povzeli številni mediji, med njimi tudi Delo. Od novinarjev osrednjega slovenskega časnika smo izvedeli, da naj bi novi odgovorni urednik Peter Jančič izdal komando, da Delo ne sme več poročati o problematiki Radia Študent ter Dejana Jelovca. Jančič nam ni želel podati izjave, je pa zatrdil, da prvič sliši za to in celotno stvar seveda zanikal. Ob tem omenimo še to, da to ni bilo naše prvo bližnje srečanje z Jančičem, saj se je ta nedavno oglasil na našem radiu in spraševal, kaj imamo proti njemu. Bo že izvedel – če bo v bližnji prihodnosti kaj poslušal RŠ.

Berete anti-cerkveni, anti-Jelovac in anti-Jančič OFF PROGRAM neodvisnega, upornega ter predrznega Radia Študent!

Haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ni preostalo drugega, kot da zaradi smrti obtoženca tudi uradno konča proces proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču. V zgodovinsko ropotarnico bo tako odromalo skupno 66 točk združene obtožnice zaradi zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v vojnah na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. S tem se je končalo doslej najdaljše sojenje prvemu še med aktivnim mandatom obtoženem predsedniku kake države. Kaj prida koristi pa ne bo tudi od 350 prič in približno tisoč dokumentov, avdio ter video posnetkov in ostalega dokaznega materiala.

Brez pravih dokazov pa se nadaljujejo tudi ugibanja o pravi naravi same smrti Slobodana Miloševića. Da je bil njegov oče umorjen, je ob prihodu na amsterdamsko letališče zatrdil njegov sin Marko Milošević. Še preden pa bo lahko prevzel posmrtne ostanke svojega očeta, bodo Slobino truplo pregledali še štirje ruski patologi, ki so na Nizozemsko pripotovali z njim. Ker uradna Rusija dvomi v rezultate nizozemske obdukcije, bo jutri o zahtevi po objektivni preiskavi vzrokov Miloševičeve smrti in še o pozivu za ukinitev haaškega sodišča razpravljala ruska duma.
Da bo težko dokazati, da je Miloševič sam jemal napačna zdravila proti gobavosti, ki so izničila učinke predpisanih zdravil proti visokemu krvnemu tlaku, je prepričan tudi nizozemski toksikolog Ronald Uges. Ta je tajništvo haaškega sodišča na prisotnost neustreznih zdravil v Miloševičevi krvi sicer brez posledic opozoril že devet dni pred njegovo smrtjo.

So se pa od človeka, ki je nedvomno silovito zaznamoval politično realnost balkanskih vojn v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja, s posebno osmrtnico v Politiki in Večernjih novostih poslovili njegovi soobtoženi rojaki. Pod poslednji pozdrav Haaškemu soborcu pa se je kot edini Nesrb podpisal tudi hrvaški general Ante Gotovina.

Kar 72 novih osmrtnic pa bo potrebno tudi v Iraku, od koder je iraška policija sporočila, da je v zadnjih 24 urah odkrila trupla najmanj 72 ustreljenih moških z zvezanimi rokami in nogami. Večji del, 69, so jih odkrili v Bagdadu, v katerem bo zaradi ustanovnega zasedanja iraškega parlamenta od današnje 20.00 ure do četrtka do 16.00 ure v veljavi popolna prepoved civilne vožnje v Bagdadu.

Naposled pa je zaradi očitnih dokazov obstoj posebnih eskadronov smrti, sestavljenih iz pripadnikov iraških varnostnih sil, ki so iz maščevanja ugrabljali in ubijali policiste, potrdilo iraško notranje ministrstvo. Iraško kroniko dneva sicer zaokrožuje še sinočnji uboj odgovornega urednika iraškega tednika Alif Ba, Mohsena Hodeirja. Ta je po navedbah iraškega sindikata novinarjev že 69. novinar, ki je pod rušo končal po okupacijskem padcu režima Sadama Huseina.

Ne glede na dokazljivo vse večje gospodarske, družbene in okoljske probleme, ki pestijo Kitajsko, pa se je letno zasedanje vsekitajskega ljudskega kongresa končalo optimistično. Delegati soglasno pozdravljajo reformne napore kitajske vlade za nadaljnjo gospodarsko rast premierja Wena Jiabaa, po katerih bo Kitajska v prihodnji petletki največji poudarek namenila gospodarski učinkovitosti in družbeni enakosti, oziroma zmanjševanju razlik med bogatimi in revnimi. V nekoliko bolj pravo luč pa modernizacijo Kitajske postavlja premierjevo razumevanje svobode tiska, po katerem ima vsak državljan svobodo govora in objavljanja, vendar se mora pri tem držati zakonov ter ščititi nacionalni interes in interese družbe.

Dokazljivo na svoj nacionalni interes veliko stavijo tudi v Izraelu. Vršilec dolžnosti izraelskega premierja Ehud Olmert je v judovski naselbini Ariel na Zahodnem bregu, ki ima kar 17.000 prebivalcev, zbranim zatrdil, da bo ta postala del države Izrael. Glede na to, da bi se s tem Zahodni breg praktično razdelil na dva kosa in da je s tem konec prihodnosti za rešitev o dveh državah, je Olmertovo besedičenje za pripisati dejstvu, da sta le še dva tedna do izraelskih parlamentarnih volitev in da njegova stranka Kadima v zadnjih tednih neusmiljeno izgublja javnomnenjsko podporo.

Nekaj dodatnih točk pa bo izraelski vladi in stranki Kadima gotovo prinesla zadnja akcija izraelske vojske, ki je s streljanjem obkolila palestinski zapor v Jerihu. Tam naj bi bilo zaprtih več Palestincev, ki jih išče Izrael. V obstreljevanju s palestinsko policijo pa sta umrla vsaj dva Palestinca, šest pa je ranjenih. Glavna tarča izraelske vojaške operacije je zapornik Ahmed Sadat, ki naj bi bil odgovoren za umor izraelskega ministra za turizem Rehvama Zevija leta 2001. Ta je sicer iz zapora za Al Džaziro že povedal, da se živ ne namerava predati. Ker pa naj bi ga varovali tudi trije britanski pazniki, ki so se pred akcijo v dogovoru z izraelsko vojsko iz zapora umaknili, je v Gazi že prišlo do prvih množičnih protibritanskih protestov, katerih kolateralna škoda je zaenkrat zgolj do tal požgani britanski kulturni center.

Dokazljivo te dni ni lahko niti tajskemu premierju Thaksinu Shinawatri, ki ga Tajci z množičnimi protesti pozivajo k odstopu. Samo danes se je v Bangkoku zbralo okoli 100.000 sicer mirnih protestnikov, ki mu očitajo zlorabo političnega položaja v imenu gospodarskih interesov. Iz Bangkoka ubegli Thaksin je zaradi pritiskov že konec februarja razpustil tajski parlament in za 2. april razpisal nove volitve, preko videopovezave iz mesta Ubon pa je protestnikom zagrozil z razglasitvijo izrednih razmer.

Na robu izrednih razmer pa so v trenutno v predsedujoči Evropski uniji, Avstriji. Tamkajšnja svobodnjaška stranka je namreč v enotedenski kampanji za referendum pod geslom »Avstrija ostaja svobodna« zbrala skoraj 260 tisoč podpisov. To je sicer dovolj, da bo o referendumu, na katerem naj bi se avstrijski volivci odločali o vstopu Turčije v Evropsko unijo, ustavni pogodbi ter ohranjanju nacionalne suverenosti, razpravljal avstrijski parlament, toda ta kljub temu k razpisu samega referenduma ni zavezan.

Ne celoten domači parlament, pač pa zgolj državnozborski odbor za obrambo, pa je besedo ali dve rekel o načrtovani vojaški paradi ob 15. obletnici osamosvojitve in preplačilu pehotne oborožitve za Slovensko vojsko. Pred poslanci se je izvolil pokazati tudi sam obrambni minister Karel Erjavec, ki je seveda kakršnokoli preplačevanje pehotne oborožitve kategorično zanikal in ga označil za neutemeljeno in neresnično. Se pa je ne-bodi-ga-treba obrambnemu ministru celo zareklo, da se mu po novem vojaška parada sploh ne zdi več tako zelo smiselna, če se z njo ne strinja tudi sam vrhovni poveljnik domače vojske in predsednik države Janez Drnovšek. Svašta.

ODPOVED: Za pravkar slišani Off program je poskrbel Tomaž Z, za medijsko obarvani Off napovednik pa Erik.


Komentarji
komentiraj >>