Kot kaže, župan New Yorka obžaluje potezo, zaradi katere bo novo stolpnico na zemljišču, kjer sta bila enajstega septembra porušena dvojčka, gradil privatnik, ne pa zvezna država New York. Napako sedaj poskušajo popraviti s pogajanji, ki potekajo med lastnikom najemne pogodbe za novo stolpnico Larryjem Silverstainom in pogajalsko skupino države New York. Slednji prvemu očitajo, da stavbe ne bo sposoben zgraditi v doslednem času, zato naj gradnjo prepusti državni agenciji Port Authority.
Seveda pa ne smemo pustiti ob strani merskih podatkov in imena te še ne zgrajene stolpnice. Visoka bo namreč 1776 čevljev, kar je tudi letnica ameriške osamosvojitve. Po dogodkih v svetu pa lahko brez problema sklepate o imenu stolpnice. Stolp svobode vsekakor! Naj jo zgradi država ali pa privatnik, namen izgradnje je povsem jasen.
Z apeliranjem kolektivnih ameriških čustev na dogodek osamosvojitve izpod kolonialnega jarma Združenega kraljestva Anglije ter njegovo identifikacijo z enajstim septembrom, ki je povsem neprimerna, želijo Američani doseči zgodovinsko legitimnost za svoje širjenje svobode po svetu pod krinko boja proti terorizmu. Tako se lahko čez šestdeset let zgodi, da bodo v ameriških šolah učili, da je bila Amerika dvakrat osvobojena, nazadnje pod predsednikom Bushem, ki jo je rešil pred tako imenovanimi 'islamskimi teroristi'.
Kakšno demokracijo in svobodo so v Irak pripeljale Združene države Amerike, dokazujejo razmere, ki vladajo na ulicah Bagdada, kjer se je odvijala prva seja demokratično izvoljenega iraškega parlamenta. Zaradi strahu pred napadi so zaprte vse javne ustanove, prepoved pa velja tudi za vožnjo z motornimi vozili. Na seji je sicer zapriseglo vseh dvesto petinsedemdeset poslancev, med katerimi po številu poslancev prevladujejo šiiti, sledijo jim suniti, na tretjem mestu pa so Kurdi.
Glavno vprašanje aktualne iraške politike seveda je, kdaj bo dokončno formirana vlada, saj se na prvi pogled zdi, da je dogovor med tremi etničnimi skupinami naravnost nemogoč. Glavni kandidat za predsednika vlade, šiit Ibrahim Džafari, se je dokončno odpovedal tej funkciji, ker ne uživa podpore med suniti in šiiti. Optimisti tako napovedujejo, da zna biti vlada sestavljena do konca marca. Veliko boljše se godi palestinskemu Hamasu, ki naj bi že danes dosegel dogovor o oblikovanju vlade.
Nasilje se seveda nadaljuje tudi na Bližnjem vzhodu. V obstreljevanju v Dženinu na severu Zahodnega brega je bil ubit en izraelski vojak. Izgovor Izraelcev, zakaj so vdrli v Dženin, je takšen kot vedno. Iskali naj bi palestinske skrajneže. S seboj so odpeljali pet osumljencev. Omeniti pa je treba predvsem to, da gredo vsi dogodki zadnjih dni na roko Šaronovi stranki Kadima, ki si z radikalizmom, ki ga očita Hamasu, pridno nabira glasove.
Visoki predstavniki bližnjevzhodne četverice, ki jo tvorijo ZDA, Evropska unija, Združeni narodi ter Rusija, v Bruslju ravnokar razpravljajo o nadaljnji pomoči Palestincem. Gre za diplomatsko zadrego, saj vladajoči Hamas za Američane ter Unijo velja za teroristično organizacijo, kar Rusi načeloma zavračajo, Združeni narodi pa kolebajo nekje vmes. Vprašanje, ki si ga bodo zastavljali pogajalci, je, kako nakazovati pomoč Palestincem, da ta ne bi prišla v roke Hamasa. S tem ne bodo storili nič drugega, kot slednjega prisilili, da išče alternativne vire financiranja, recimo v Teheranu.
Na Dunaju se bodo jutri nadaljevala pogajanja in razprave o prihodnjem statusu Kosova. Debata bo tekla o decentralizaciji oblasti, saj je ta nujna za zaščito manjšin, predvsem srbske, ki je najštevilčnejša in bi s tem dobila večjo samoupravo. Že pred samimi pogajanji pa prihaja do stalnih zapletov. Predstavniki Prištine namreč nasprotujejo srbskemu predlogu vodoravne povezave občin, ker naj bi ta teritorialno razcepila Kosovo, beograjska delegacija pa negoduje nad izvolitvijo Agima Cekuje za kosovskega premiera, saj ga obtožujejo vojnih zločinov proti Srbom. Predsedujoči srečanja bo avstrijski diplomat Albert Rohan, ki je namestnik posebnega odposlanca Združenih narodov za pogajanja o Kosovu Marttija Ahtisaarija; kako mu bo uspelo skakati med dvema ognjema, bomo še videli.
Konsenz iščejo tudi na Slonokoščeni obali, kjer je vodja upornikov Guillaume Soro, ki se ne strinja z ekonomsko logiko vlade, zavzel enega od sedežev v vladni Uniji za varnost. Sorovi uporniki kontrolirajo severni del države, ki so ga zavzeli leta 2002. Predsednik Slonokoščene obale Laurent Gbagbo pozdravlja otoplitev odnosov, ki bi lahko privedla do končnega miru, analitiki pa vseeno menijo, da gre za jalov kompromis, saj država kljub temu še naprej ostaja razdeljena na dva tabora. In oba sta močno oborožena.
Avstrijsko predsedstvo Evropske unije pozdravlja odločitev Generalne skupščine Združenih narodov, ki je včeraj ustanovila 'Svet za človekove pravice', ki naj bi poskrbel za večjo aktivnost svetovne organizacije na tem področju. Dobra lastnost novoformiranega telesa je predvsem ta, da bodo njegove članice ter člane volili v Generalni skupščini. ZDA, ki so skupaj z Izraelom in še dvema obskurnima malima državama glasovali proti ustanovitvi Sveta za človekove pravice, so spet pokazale svoje stališče do te pomembne teme. Sicer pa Američani obljubljajo, da ne bodo rušili proračuna novega organa. Naj bomo nad tem fascinirani?
Stopimo še na domača tla. Liberalni demokrati Slovenije in Socialni demokrati dvomijo o pravilnosti ravnanja pravosodnega in notranjega ministrstva v primeru Silva Pluta. Na njihovo zahtevo se bodo na izredni seji sestali člani odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje. Spraševali se bodo, če so bile v primeru Silva Pluta uporabljene vse pravne možnosti oziroma če bi lahko umor, ki ga je zagrešil, preprečili.
Komentarji
komentiraj >>