Kljub številnim pobudam tako iz civilnodružbenih, akademskih ali pač povsem neformalnih krogov, kaj vse da bi se lahko odvijalo na 7000 kvadratnih metrov zapuščenega prostora v stavbi in na območju nekdanje tovarne ROG v središču mesta, je dejstvo, da njegov lastnik, torej Mestna občina Ljubljana, uradno nima najmanjšega pojma oziroma strategije, kaj pravzaprav bi s tem prostorom. To uradno pomanjkanje vizije mestnih oblastnikov sicer samo zase potrjuje dejstvo, da so same stavbe in pravzaprav celotno območje nekdanje tovarne Rog, stisnjene med Trubarjevo ulico in Ljubljanico, že 15 let prepuščene propadanju. Toda, kot rečeno, to, da Mestna občina Ljubljana pravzaprav nima jasne strategije, kaj bi oziroma kaj bo s temi prostori na ekskluzivni lokaciji v samem središču mesta počela, drži zgolj na uradni ravni. Glede na današnji prvi obisk mestnih uradnic iz oddelka za nepremičnine in zemljišča ter policijskega spremstva tamkaj pred natančno tednom dni spočeti novi skupnosti, ki se je namenila te prostore samoiniciativno usposobiti za javno umetniško, socialno in politično neodvisno produkcijo, pa je jasno, da mestni oblastniki in oblastnice še kako dobro vedo, kaj bi oziroma kaj bo s tem prostorom, le da uradno tega zaenkrat še nočejo priznati.
Krivda v tem mandatu županje Danice Simšič tako zelo zadolžene Mestne občine Ljubljane, ki je pred nekaj leti tovarno Rog ponovno odkupila, je sicer predvsem v tem, da so mestni uradniki in uradnice v razvojne načrte Mesta Ljubljane zapisali, da je v mestno last nazaj odkupljeni prostor namenjen kulturni dejavnosti. Toda to je bilo, razen nekaj bolj ali manj protokolarnih prireditev in proračunsko podprtih umetniških dogodkov, kot sta bila Bienale industrijskega oblikovanja in študentski kulturni dnevi leta 2000, tudi vse, kar se je tam omembe vrednega tudi dejansko kulturnega zgodilo.
Ranjka tovarna Rog se je sicer v ospredje javne pozornosti ponovno prebila zgolj še enkrat. In sicer kot ena od verjetnih lokacij za skupne prostore treh umetniških akademij Univerze v Ljubljani. Da tudi to ni bilo najbolj po godu ne ljubljanskemu nepremičninskemu lobiju, ne aktualnim mestnim oblastnikom, ki jih ta tako očitno nadzoruje, sicer sama zase potrjuje cena, ki jo je Mestna občina Ljubljana od Ministrstva za šolstvo in šport zahtevala za to zemljišče. Ta je bila očitno vnaprej premišljeno zastavljena tako visoko, da je ministrstvo od te namere odstopilo in tako območje in stavbe nekdanje tovarne Rog kot skupna lokacija za akademije, sta ponovno odromala v pozabo.
Glede na silno luknjo v mestnem proračunu, ki sta jo soustvarila ta in prejšnja mestna oblast, se rešitev, zapisana v predlogu mestnega proračuna za leto 2006, ki še vedno brez kake konkretne vizije kaj naj na tem prostoru bo, predvideva komercialno prodajo zemljišča najboljšemu ponudniku, zdi predvsem kot izhod v sili, s katerim se bi naj vsaj za silo poskušala zakrpati pogoltna in prazna mestna blagajna. Da do tega letos le še ne bo prišlo, je sicer v prvi vrsti zaslužen razpad aktualne koalicije v mestnem svetu Ljubljane, ki je to namero ob sprejemanju proračuna za leto 2006 zavrnil in preprečil.
Toda zgodba o rojevanju pred natanko tednom dni spočete skupnosti, ki se je namenila 15 let propadanju prepuščene prostore ranjke tovarne Rog samoiniciativno usposobiti za neodvisno umetniško, socialno in politično produkcijo, ter poskusu njenega zatrtja s strani mestnih oblastnikov, policije in uniformiranih uslužbencev največje domače korporacije za zagotavljanje varnosti – družbe G 7, ki se tam pravkar dogaja, je vendar zgodba o sami logiki delovanja ljubljanskemu nepremičninskemu lobiju tako zelo podložne mestne oblasti. Ta se namreč sploh ne ukvarja s tem, kako zagotoviti večjo kvaliteto življenja za mestne prebivalce, pač pa kako ustreči zgolj profita željnim interesnim skupinam.
Na primeru že 15 let propadajočih stavb in celotnega območja ranjke tovarne Rog v središču Ljubljane je Mestna občina povsem dokazljivo slab gospodar. Današnji poskus onemogočanja začasnega in samoiniciativnega odprtja 7000 kvadratnih metrov neizkoriščenega prostora za neprofitno ter neodvisno kreacijo oziroma produkcijo, pa predvsem črno na belem priča, da mestne oblastnike pri njihovih odločitvah vodi predvsem pridobitniška mentaliteta in ne skrb za večjo kakovost bivanja prebivalcev domačega glavnega mesta. In ne glede na to, da je aktualna mestna oblast uradno noče priznati, je to vsa neuradna resnica, ki se je na primeru poskusa vzpostavljanja novega javnega prostora v nekdanji tovarni Rog še enkrat ponovno razgalila pred očmi prebivalcev Ljubljane.
In še zadnja novica iz samih prostorov ranjke tovarne Rog. Mestna občina Ljubljana je pred vrata namestila iz davkoplačevalskega denarja plačane varnostnike G 7, in jim zaukazala, da vanje nikomur ne dovolijo vstopa ter da naj do 22.00-ih poskrbijo za to, da bodo vsi, ki so še vedno tam, zapustili prostor. Več o nadaljnjem dogajanju tam, pa boste v toku dneva lahko izvedeli na valovih Radia Študent.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment z očitno naglo bližajočim se koncem rojevanja nove skupnosti v zapuščenih prostorih nekdanje tovarne Rog v zobeh sem prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>