Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Deveti pripovedovalski festival Pravljice danes (4117 bralcev)
Ponedeljek, 3. 4. 2006
kristinas



Da pa ne bi bil program enak kot prejšnja leta, sta poskrbeli oblikovalka in vodja pripovedovalskega festivala, pisateljica in pravljičarka, Anja Štefan ter sooblikovalka in koordinatorka Alenka Veler. Obiskovalcem sta postregli z dvema novostima.

Prvi pripovedovalski forum slovenskih knjižničarjev je bil namenjen bolj specifični publiki. Na njem so se v pripovedovanju »pomerili« izkušeni slovenski knjižničarji, njim pa je bilo namenjeno tudi predavanje O pomenu pripovedovanja ljudskih pravljic in poslušanju Irene Matko-Lukan, urednice Cicibana in Cicidoja. Druga novost, pripovedovalski večer za odrasle S pravljico okrog sveta, pa je gostil pripovedovalce, ki izvirajo iz drugih dežel in kultur ter živijo in ustvarjajo v Sloveniji.

Pa poglejmo, kako pravljični festival izpolnjuje svoje poslanstvo. Anja Štefan je zapisala, da njegov namen ostaja vseskozi isti: »poslušalcem želi ponuditi dovolj izbrano pripovedovanje, da bodo v njem uživali, morda pa celo doživeli, kolikšno moč nosita v sebi naravno govorjena beseda in tišina«.

Kot prejšnja leta je bil program tudi tokrat razdeljen na tistega za otroke in tistega za odrasle. Vendar so bili na obeh opazni prekrškarji. Otroke, ki zagotovo veljajo za zahtevno in iskreno občinstvo, je najbolj očaral starosta pripovedovalcev pravljic Jurij Souček. Dokazal je, da so pravljice, tudi tiste zelo stare, lahko še vedno zanimive za mlajšo, pokemonom podvrženo publiko, le interpretirati jih je potrebno na sodoben način. Pravi val navdušenja pa je med smrkolini izbruhnil potem, ko si je nadel krjavljev kostum in uprizoril štorijo o Krjavlju, ki je hudiča na dva kosa presekal.

Nič manj ni navduševala lutkarica in igralka Ajda Rooss Remeta, ki je pripovedovanje popestrila z ročnimi lutkami, očitali bi ji lahko le to, da je s predstavo Kdo bo z nami šel v gozdiček, na festivalu sodelovala že lani. Svoj pravljičarski nastop pa bodo morali še malo vaditi Andrej Rozman-Roza, ki je sicer dokazal, da med mlado publiko s svojimi pesmimi za otroke uživa ugled pop-ikone in predvsem Jelka Reichman, ki so ji njeno slabo pripovedovanje in vojne spomine otroci najbrž že oprostili, saj je odlična ilustratorka otroških slikanic.

In kaj se je dogajalo na večerih za odrasle? Po obiskanosti sodeč, bi lahko rekli, da so pravljice »in« ali pa se v veliki večini odraslih še vedno skriva otroška duša. Prvi dan festivala smo se na pot okrog sveta podali s pripovedovalci, ki so si za svoj drugi dom izbrali našo ljubo deželico, pripovedovali pa so njim ljube pravljice iz svoje prve domovine. V naslednjih dveh dneh pa sta se zvrstila en večer in eno dopoldne Pravljičnih ReŠetanj, ki so jih pripravili ustvarjalci oddaje Za dva groša fantazije Radia Študent.

Nekaj besed moramo seveda nameniti tudi našim sodelavcem, pa čeprav nam bo mogoče kdo očital pristranskost. Vendar brez skrbi, svoje pero bomo v črnilo pomakali kar najbolj objektivno. Najbolje, da pričnemo na začetku. RŠ-evcem je uspelo privabiti toliko obiskovalcev, da je Štihova dvorana pokala po šivih. Oba nastopa je povezovala Ana Duša, pravljice pa so prebirali sedanji in bivši špikerji RŠ-a ter zunanji sodelavci. Za še večjo privlačnost nastopov je poskrbel bataljon glasbenikov, ki so zgodbe pospremili z različnimi muzikami ali glasbenimi improvizacijami.

Pripovedovane pravljice so k nam prišle z domačega ognjišča in z vsega sveta. Bile so hudomušne, skrivnostne, grozljive, lirične in čudežne. Naši vrli pripovedovalci so jih interpretirali gladko, na izust, nekateri pa so si pomagali s »plonk lističi«. Največ navdušenja so poželi tisti, ki so zapisanemu dodali duhovite komentarje ali jih aktualizirali. Med njimi je potrebno posebej omeniti Nino Peče s tatarsko pravljico Petelin – šah in Sabino Kogovšek s sodobno interpretacijo gorenjske pravljice Puštalski vrag. Vse pohvale za odlično interpretacijo si zaslužijo tudi Matjaž Štirn za afganistansko pravljico Vaditelj mesnih cmokov, Boštjan Gorenc – Pižama za zarepano belokranjsko Zaklad na Kučarju in duet Rok Kosec / Goran Završnik za slovensko pravljico Zajec dela za lisico.

Da pa ne bi ostali zgolj pri pohvalah... Ustvarjalce oddaje moramo malo okrcati zaradi dopoldanskega programa, ki so ga namenili šolajoči se mladini. Tu je bilo opaziti, da so z nekaterimi pravljicami usekali mimo. Naše nadobudne mladine niso zanimale lirične in žalostne pravljice ali celo tiste, ob katerih je treba malo napenjati možgane, so pa zato budno spremljali hudomušne, zabavne in zarepane.

Festivalski pravljični dnevi so hitro minili, dokazali da so iz leta v leto boljši, potrebnih pa bi bilo tudi nekaj izboljšav in predvsem več novosti. Glede na produkcijo otroške literature, bi lahko domnevali, da Slovenija premore veliko pravljičarjev in ni razloga, da bi se na festivalu pojavljali zgolj eni in isti, predvsem pa ne z istimi deli. Prav tako bi lahko namenili več pozornosti najmlajšim, ki pravljic ne bi samo poslušali, ampak tudi sodelovali ali celo tekmovali v njihovem pripovedovanju. Navkljub manjšim pomanjkljivostim, pa se je festival dobro odrezal in z veseljem ga bomo spet pričakali naslednje leto.

Pravljice je spremljala Kristina S.



Komentarji
komentiraj >>