Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
neprodan OFF (3617 bralcev)
Sreda, 5. 4. 2006
Urh



NAPOVEDNIK

V Amsterdamu, tej evropski prestolnici liberalizma in legalne uporabe drog, se znanstveniki trudijo najti še bolj zdrave rastline, ki naj bi ugodno vplivale na počutje ljudi. Sicer smo že vajeni raznih raziskav, ki vsak teden potrdijo neko jed kot izjemno zdravo prehrano, in zadnji tak preizkus pravi, da so maline sadež, ki podaljšujejo življenje.

Te vsebujejo veliko več zdravih snovi kot katerakoli druga hrana. Vendar se pojavi star kapitalistični problem. Maline so namreč precej drage in dostopne samo v malih količinah, vsaj kar se trgovin tiče. In kje drugje kot v genskem inženiringu bi lahko danes poiskali priročno rešitev. Vendar ni dovolj samo to, da bomo imeli zadostno količino na trgu, treba je poskrbeti tudi za okus. Paradoksno, ko pridemo do prodaje, zdravje kar naenkrat izpuhti v neznano, kajti potrošnika pač ne gane samo zdravje, ampak mora ob nečem zdravem še uživati, vsaj tako nam pripoveduje družba.

V genskem inženiringu seveda že dolgo nismo samo opazovalci. Še posebej v zimskem času se vam lahko zgodi, da kupite kakšen izdelek, na primer paradižnik, ki ga potem vržete na tla in ta ostane enak, trd kot kamen. Zato se ne čuditi, če se bodo v imenu zdravja in potrošništva začele v trgovinah pojavljati maline v velikosti lubenic. Zakaj pa ne, saj je važno zgolj to, da nekaj znanstvenikov reče, da so dokazano zdrave, nakar posnamejo še reklamo in ljudje so navdušeni.

In dokler potrošnikove želje temljijo na vedno novi ponudbi ter na vrednotah bogastva, osebne sreče in zdravja, ne bo nikoli zmanjkalo idej, kako jih stimulirati, pa četudi z brezveznimi testi in reklamami o malinah, saj je na koncu važno le to, da se prodaja.

OFF PROGRAM

Organizacija za varstvo človekovih pravic Amnesty International opozarja ameriško obveščevalno agencijo Cia, da ta že več let zlorablja temeljne človekove pravice v imenu boja proti terorizmu. Predvsem gre za skrivne prevoze ljudi do raznih zaporov po celem svetu, kjer so zaprti osumljenci žrtve mučenja, pri čemer niti ne vedo, česa so obtoženi in zakaj se nahajajo v zaporu. Da gre za kršenje mednarodnega prava, je vsem jasno, vendar kdaj pa je Ameriko zanimalo mednarodno pravo, če jo to ovira pri imperialističnih ciljih. Zato je povsem na mestu trditev evropskega poslanca, ki je iskrivo pripomnil, da vse te skrivne aretacije in zaslišanja dajejo vtis knjige Franca Kafke.

Človeške pravice so pod velikim vprašajem v Iraku. Potem ko je postalo jasno, da je sestava trdne vlade med razklanimi sektami šiitov, sunitov in Kurdov znanstvena fantastika v glavah ameriške administracije, je iraški podpredsednik Adel Abdel Mahdi pozval Ibrahima al Džafarija k odstopu od kanditature za premiera. Sicer sta se z Džafarijem ta teden z zelo hladnimi nasmeški pogovarjala tudi Condollezza Rice in njen angleški kolega Jack Straw. Ameriška državna sekretarka je priznala, da je bilo s strani rušilcev Huseinovega sistema narejenih 'tisoč taktičnih napak', vendar naj te ne bi bile izključni razlog, da Džafari ne bi mogel sestaviti kompetentne vlade.



Avstrijski ombudsmani po pritožbi 'Narodnega sveta koroških Slovencev' prikimavajo, da je ravnanje Avstrije do slovenske manjšine zelo sporno. Najbolj izstopajoče je zamujanje pri postavljanju dvojezičnih tabel, ki jih je odredilo avstrijsko ustavno sodišče. Zanimivo je, da se je pod ombudsmane podpisal Ewald Stadler, ki je bil v preteklosti eden najtesnejših sodelavcev koroškega glavarja Joerga Haiderja. Za mnenje o poročilu ombudsmanov glede avstrijske manjšinske politike smo povprašali podpredsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Rudija Vovka:

////////////////////////////////////////////////////////

Kakšna pa je bila po mnenju Vovka preteklost ombudsmana Ewalda Stadlerja?

////////////////////////////////////////////////////////

V Avstriji se nadaljujejo pogajanja o sklenitvi sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju Federacije Srbije in Črne gore Evropski uniji. Srbija si lahko malo dvigne samozavest, saj, kot kaže, Unija kljub še vedno na prostosti gibajočemu se generalu Mladiču, ki naj bi se po mnenju haaške tožilke Carle del Ponte skrival na domačih tleh, nima jajc, da bi malopridno balkansko državo stisnila v kot. Tako so rok za aretacijo haaškega obtoženca številka ena iz aprila prestavili na maj. Razlog za gledanje skozi prste se bržkone skriva tudi v strahu evropskih politikov, da se znajo v primeru sankcij proti Srbiji tam na oblast povzpeti Miloševičevi socialisti in Srbska radikalna stranka.

Afriška unija se ubada s stalnimi problemi v sudanski pokrajini Darfur. Tam sicer sedem tisoč vojakov 'skrbi' za varnost okoli dveh miljonov razseljenih ljudi. Očitno jim je pri delu dolgčas, saj obstajajo poročila, da vojaki zahajajo k prostitutkam, pri čemer jih mladoletnost ne moti. Občasno se zgodi tudi kakšno posilstvo. Afriška unija je nad temi informacijami izrazila zaskrbljenost in napovedala podrobno preiskavo. Sudanska vlada še naprej zagovarja misijo pod Afriško unijo, medtem ko bi uporniki na tem ozemlju raje videli soldate Združenih narodov.

Kaj si o tujih velesilah in njihovih interesih misli venezuelski predsednik Hugo Chavez, je povsem jasno. Potem ko se dve naftni podjetji nista strinjali z vlado, ki je želela dobiti večinski delež v njiju, sta bili prevzeti v imenu državnega interesa. Francoska firma Total in italijanska Eni že negodujeta nad nelegitimnim posegom venezuelske države, medtem ko so druge kapitalistične korporacije iz vsega sveta pristale na večjo kontrolo Chaveza nad seboj.

Tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Mark Regev je izrazil diplomatsko zaskrbljenost nad pismom palestinskega zunanjega ministra Mahmuda al Zaharja generalnemu sekretarju Združenih narodov Kofiju Annanu, v katerem je Zahari izrazil pripravljenost Hamasa, da zagotovi trajen mir s sosedami. Tel Aviv najbolj moti dejstvo, da v pismu nikjer ni omenjen Izrael. Zato predvidevajo, da je to še vedno znak, da je glavni cilj Palestincev uničenje Izraela in ne življenje v sožitju. Pretiranega sožitja tudi niso izražali izraelski napadi, ki so se zgodili blizu enega od sedežev palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Razlog za napade ostaja trivialen: likvidacija sovražnikov Izraela.

Stalna cona nasilja ostaja pakistansko-afganistanska meja. Tam se pakistanska vojska spopada s privrženci Al Kaide in v zadnjih dneh je bilo ubitih tako nekaj pakistanskih vojakov kot nekaj upornikov. Analitiki menijo, da spopadi še dolgo ne bodo pojenjali, kljub temu, da pakistanska vojska skrivališča upornikov večinoma napada z letali in je v očitni prednosti.


Komentarji
komentiraj >>