Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
nikoli porušen off program (3179 bralcev)
Sreda, 12. 4. 2006
Urh



NAPOVEDNIK

Kadar je govora o zatiranih ljudeh iz takšnih ali drugačnih razlogov, se Cerkev rada kaže kot velikodušna institucija, ki ljubi vse ljudi in bi jim rada pomagala. Tako se bo v Mariboru po tamkajšnih ulicah zgodil Križev pot, ki naj bi opozorjal na vse, ki so danes izločeni iz družbe. Slogan organizatorjev se glasi: "S pobožnostjo Križevega pota želimo te ljudi začutiti in v njih prepoznati trpečega Kristusa”!

Seveda pa je temu tako samo na površju, saj je drugače največja odlika Cerkve hinavska dvoumnost. Za vznesenimi besedami o ljubezni se velikokrat skriva sovraštvo, zato se ni treba čuditi, če vas kakšen katoliški veljak sprejme z ljubezenskim zanosom, medtem ko po drugi strani trdi, da bi bilo treba močno kaznovati ženske, ki naredijo splav, in javno pokarati vse, ki možnost splava dopuščajo.

Res je, da imamo v Sloveniji veliko izključenih, vendar od uradnih Cerkvenih krogov kritike na račun politike trenutne vlade ni slišati. Če je že treba kaj kritizirati, potem se zelo radi vračajo v polpreteklo zgodovino, medtem ko pri povsem konkretnih sedanjih primerih ni slišati drugega kot tišine.

OFF PROGRAM

Zaradi katastrofalne situacije, ki je nastala v Iraku, zanjo pa so v veliki meri odgovorne Združene države Amerike, je veliko kritik deležen ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld. Zelo kritični so upokojeni generali, ki mu očitajo zgrešeno taktiko, medtem ko se je v bran Rumsfeldu postavil general marincev Peter Pace. Čudno bi bilo, če se mu ne bi, saj je menda značilno, da aktivnega generala, ki kritizira sedanjo vlado, predčasno upokojijo.

Kar se tiče taktike, se ne morejo pretirano hvaliti na meddržavnem sodišču s sedežem v Haagu, kjer praznujejo šestdeseto obletnico delovanja. Sodišče, ki je tudi najvišji sodni organ Varnostnega sveta Združenih narodov, naj bi imelo veliko vlogo pri reševanju sporov med državami na miren način, vendar današnja situacija kaže ravno obratno. Spomnimo samo na nedavno pritožbo Palestincev proti izraelskemu ‘aparthajdskemu’ zidu. Sodišče s polnim nazivom International Court of Justice je odločilo, da imajo Palestinci prav, ampak uradni Tel Aviv se je na to po domače povedano ‘poscal’. Gradnja zidu se nadaljuje. Kakor tudi genocidi širom sveta.

Varnostni svet Združenih narodov poziva sprte strani v sudanski pokrajini Darfur, naj prekinejo z nasiljem in najkasneje do tridesetega aprila končajo mirovna pogajanja, ki potekajo pod okriljem Afriške unije v nigerijski Abuji. Vsi, ki proces miru ovirajo, so bili iz Združenih narodov opozorjeni, da jih čakajo sankcije, čeprav zaenkrat Kitajska ni navdušena in do njih verjetno ne bo prišlo. Afriška unija je sicer podprla tranzicijo mirovne misije na Združene narode.

Velikega slovenskega zavzemalca za mir v Darfurju, predsednika Jazena Drnovška, bo verjetno presenetila novica, ki je prišla iz Liberalne stranke Vitomirja Grosa s sedežem v Kranju. Obtožujejo ga soodgovornosti pri razpadu Jugoslavije in nasilju, ki mu je sledilo, ker je sooblikoval "Smernice za eliminisanje vanrednih prilika", ki jih je pozneje podpisal in objavil v tajnem "Uradnem listu”. Temu primerno mora za to tudi odgovarjati. Pismo so naslovili direktno na haaško tožilko Carlo Del Ponte. V stranki jih po njihovih besedah moti, ker se "volk sedaj preoblači v ovčjo kožo". Še več, bojijo se, da bi zaradi Drnovška lahko prišlo do nekakšnega populizma, ki bi imel za posledico ukinitev parlamentarnega sistema in pravne države! Kaj bi potem šele rekli za direktorja RŠ-a Dejana Jelovca? Oprostite, privatna šala pač.


Nasilje je terjalo najmanj sedeminpetdeset žrtev v Pakistanu, kjer je eksplodirala bomba med večerno molitvijo sunitov. Nasilje se povečuje, odkar je predsednik Pervez Mušaraf prepovedal najmanj šest fundamentalnih militantnih skupin. Na zadnji napad so se odzvali jezni protestniki, ki so po več mestih zažigali avtomobile in uničevali druge objekte, zato je policija v visoki pripravljenosti.

Prav zaradi strahu pred nasiljem je na trnih tudi izraelska policija. V Izraelu se namreč začenja praznovanje praznika pashe, ki bo trajalo en teden, praznično vzdušje pa bi po obveščevalnih podatkih lahko preprečili pripadniki palestinskega gibanja Islamski džihad. Kaj pa Hamas? Kaj pa PLO? Kaj pa Hezbolah?

Po paranoičnem povolilnem vzdušju so se v Italiji očitno navlekli ameriškega postvolilnega sindroma. Po tem, ko je že vse kazalo, da je volitve dobila levosredinska koalicija Romana Prodija, bodo na predlog desnega zavezništva Hiše svoboščin, ki je pod okriljem Silvia Berlusconija, še enkrat pregledali 80.000 glasovnic, ki naj bi bile sporne. Za nameček so v Rimu med smetnjaki našli deset skrinjic z glasovnicami. Berlusconijevo načelo je podobno Bushevemu: štejte in pregledujte tako dolgo, dokler ne bom jaz zmagovalec!

Vseskozi tesni zaveznik ameriškega predsednika Busha in misije v Iraku, avstralski premier John Howard, je bil poklican na zaslišanje. Obtožujejo ga namernega spregleda opozoril glede spornega ravnanja avstralskega izvoznika pšenice Australian Wheat Board. Podjetje je za časa diktature Sadama Huseina, ko je bil Irak pod sankcijami Varnostnega sveta, iraškemu režimu ponudilo 220 milijonov dolarjev podkupnine, da bi z Bagdadom sklenili 2,3 milijarde vredno pogodbo o prodaji pšenice. Zanimivo bo slišati, za koliko denarja so kupili Howarda.

Če se bo avstralsko sodišče po več kot petindvajsetih letih ubadalo z visokimi vladnimi predstavniki, se v Bagdadu že v več mesecev dolgem procesu proti Huseinu in slugam njegovega režima stvari počasi že razpletajo. Ker naj bi bili podpisi, ki dokazujejo vpletenost političnega vrha v smrtne obsodbe 148-ih šiitov v vasi Dudžail, po mnenju obtožencev ponarejeni, je sojenje prestavljeno na ponedeljek. Medtem se bodo s pristnostjo podpisov ukvarjali strokovnjaki.

Stopimo še enkrat na domača tla. Kmalu bomo videli, če bo imelo ustavno sodišče kakšne pripombe na predlagani dodatek zakona o varovanju javnega redu in miru. Kot je znano, bo zakon namreč dal veliko več pooblastil organom policije za nadzor nad civilno družbo, ista pooblastila pa bo razširil tudi na lokalne redarje, tako imenovano občinsko policijo. Lahko se zgodi, da se policistu po lastnem mnenju obnašanje nekoga ne bo zdelo moralno in že bo sankcioniran. O zakonu bodo danes razpravljali člani parlamentarnega odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje.

Kakšna je naša vladna politika, kaže visoka skrivnostnost glede rušenja Male šole na Metelkovi, ki se bo po neuradnih podatkih dogajalo v petek zjutraj. Najprej smo poklicali na gradbeno podjetje Bračko, ki za inšpektorat izvaja rušenja.

///////////////////////////////////////////////////////////

In kaj nam je povedala na Inšpektoratu za okolje in prostor tiskovna predstavnica Helena Lovše?

////////////////////////////////////////////////////////

Dogajanje spremljamo tudi v Rogu. Včeraj smo tako poročali, da naj bi nekateri zaskrbljeni prebivalci Trubarjeve ulice danes ob šestih popoldan v predverju podjetja Pristop zbirali podpise proti svojim novim sosedom, torej uporabnikom prostorov bivše tovarne ROG. O celotni zadevi smo se pozanimali na Pristopu pri direktorici Marjeti Tič-Vesel.
////////////////////////////////////////////////////////

Torej na Pristopu ne bo potekala peticija.

////////////////////////////////////////////////////////


Komentarji
komentiraj >>