Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Črnogleda sreda (3421 bralcev)
Sreda, 19. 4. 2006
tomazza



Če ste se še pred nekaj urami poskusili prebiti čez ožje središče Ljubljane, pač niste mogli mimo dejstva, da je Prešernov in Kongresni trg, pravzaprav pa celotno bližnjo okolico, preplavila množica še šolajoče se mladine, ki sta jo na študentski in dijaški shod zgovornega imena »Črna sreda« zvabili Študentska in Dijaška organizacija Slovenije. Uraden namen shoda je sicer po besedah organizatorjev in študentskih funkcionarjev opozoriti predvsem na slabšanje socialnega položaja šolajoče se mladine ter na negativne posledice načrtovanih vladnih gospodarskih in socialnih reform. Za tisti bolj pravi namen, ki se tako kot običajno skriva nekje v ozadju zakulisnega dogajanja v študentski politiki, pa je najprej potrebno upoštevati, kaj vse se je oziroma kaj vse se ni dogajalo v odnosu med aktualno Vlado Republike Slovenije ter aktualnimi predstavniki študentske organiziranosti. Potem pritrditi podmladkom treh glavnih koalicijskih in samooklicanih pomladnih strank, ki Črni sredi nasprotujejo, ker da gre za politično motivirano dejanje, ter nenazadnje skleniti, da ta predvsem opozarja na vse bolj očitno skupno črnogledo prihodnost za celotno domačo družbo.
Tako konkretni vladni reformni načrti, kot dejanski družbeno-ekonomski kazalci namreč povsem nedvoumno pričajo, da se socialni položaj ne slabša zgolj šolajoči se mladini ter da bo negativne posledice načrtovanih vladnih gospodarskih in socialnih reform še kako občutila celotna slovenska družba. Nenazadnje so prav na to z največjim poosamosvojitvenim shodom 25. novembra lani že opozorili tudi sindikati, ki so jih takrat, sicer res da nekoliko sramežljivo, pa vendarle podprle tudi vse oblike domačega študentskega organiziranja. Toda dejstvo ostaja, da je tako pri lanskih sindikalnih protestih kot pri pripravah in odločitvi za današnjo »Črno sredo« šlo predvsem za politično motivirano dejanje.

Tako sindikalne kot študentske oblike organiziranja, ki ta čas še delujejo na Slovenskem, imajo namreč eno ključno skupno točko. Ta je, da pa z aktualno vlado kanclerja Janeza Janše in njegovih ministrskih oprod, ne najdejo skupnega jezika oziroma, da sploh ne komunicirajo. Tako sindikalne kot študentske oblike organiziranja so namreč tej vladi nekako odveč. Še bolj točna je nemara ugotovitev, da se ji zdijo celo moteče pri doseganju njenih zaenkrat še vedno zgolj na papirju, ki pač prenese marsikaj, zapisanih visokoletečih reformnih rešitev, katerih edina mantra pravzaprav sploh ni boljša kakovost življenja vseh državljanov pač pa samo in zgolj ta famozna gospodarska rast.

S samo gospodarsko rastjo sicer na prvi pogled res ni prav nič narobe, vprašanje, ki se razgalja tudi ob današnji črnogledi sredi pa je, ali bo ta res prinesla konkretne koristi celotni domači družbi ali ne. Seveda ne. V imenu te famozne gospodarske rasti bodo namreč na udaru predvsem za časa ranjke države priborjene socialne pravice in socialni transferji, katerih glavni odjemniki so prav delavci, upokojenci in šoloobvezna mladina, pridobili pa bodo predvsem lastniki kapitala. In prav to in politična ignoranca aktualne vlade ter njena nepripravljenost na kakršenkoli že dialog s predstavniki študentskega organiziranja je tudi glavni politični motiv za današnji opozorilni shod, katerega množičnost je bila sicer zagotovljena z organiziranimi prevozi in obljubo ljubljanskim dijakom, da bodo za izostanek od pouka prejeli opravičilo s strani organizatorjev.

Da lahko današnji sredi namesto črna povsem upravičeno rečemo črnogleda sicer črno na belem že potrjujejo posamične rešitve iz nekaterih na vladni ravni predlaganih dokumentov. Še posebej zgovoren je denimo predlog besedila Nacionalnega programa visokega šolstva od 2006 do 2009, ki prav eksplicitno govori tudi o uvedbi šolnin. Tudi s tem pa se splošne družbene razmere v državi Sloveniji korenito spreminjajo. Če se bodo namreč načrti vladnih reformnih strategov, kdaj tudi dejansko uveljavili v praksi, potem v domači družbi pač ne bo več vsakomur zagotovljena pravica do izobrazbe, saj bo ta odvisna predvsem od socialnega položaja izobrazbe željnih posameznikov in posameznic ter njihovih staršev.

Ne glede torej na politično motiviranost za pripravo in izpeljavo današnjega opozorilnega dijaškega in študentskega shoda na Kongresnem trgu, je današnja sreda predvsem črnogleda za celotno slovensko družbo. Študentski funkcionarji so se bili sicer k protestom prisiljeni zateči predvsem zato, da se aktualni Vladi postavijo po robu in da opozorijo, da so tudi za to Vlado z zakoni te države določen in upoštevanja vreden sogovornik. Same njihove zahteve, kot so nasprotovanje socialni stratifikaciji bodočih izobražencev, ki jo bo povzročila s strani Vlade napovedana uvedba šolnin, pomanjkanje štipendijske politike, študentskih postelj, davčna problematika in izginjanje subvencioniranih študentskih ugodnosti, pa opozarjajo predvsem na to, da v tej družbi pač ni širšega konsenza, da je razvojna pot države, ki jo s predlaganimi gospodarskimi in socialnimi reformami zagovarja aktualna oblast, prava.

Prav s tem, torej širokim družbenim nasprotovanjem predlagani razvojni poti države, pa se ta oblast tako očitno še sploh ni soočila. In pravzaprav je res malo verjetno, da jo bo k temu pripravil današnji študentski in dijaški opozorilni shod. To dovolj zgovorno potrjuje že samo dejstvo, da se je medtem, ko je šoloobvezna mladina rajala na Kongresnem trgu, pristojni minister za šolstvo in šport Milan Zver družil s hrvaškim ministrom za znanost, izobraževanje in šport Draganom Primorcem. Za vsak slučaj, da pa morebiti kak gost iz sosednje Hrvaške le ne bi zašel med demonstrirajočo mladino, pa prav ta čas v duhu dobrososedskih odnosov v Hali Tivoli poteka košarkaška tekma med ekipama obeh ministrstev.

Zgovorno je sicer tudi današnje javno mnenje dežurnega ideologa in tudi predsednika Sveta za visoko šolstvo Petra Jambreka. Prav skupinski odhod študentskih funkcionarjev iz tega organa pred dobrim mesecem dni je bil sicer izstopna točka za politično motivirano odločitev za pripravo današnjih demonstracij. Jambrek je namreč na direktno zastavljeno novinarsko vprašanja o protestih zgolj nekoliko oholo odvrnil, da nobena država nikoli ne bo toliko brezhibna, da ji ne bi privoščili malo študentskih protestov.

Toda glede na tako očitno črnogledo prihodnost za celotno domačo družbo, na katero je opozorila tudi današnja črnogleda sreda, se bo ta vlada, katere kancler Janez Janša se še z nekaj ministrskimi oprodami danes mudi na Goriškem, v kratkem prisiljena soočiti še z kar nekaj ne le študentskimi protesti. Na slepost vere v tako zveličano gospodarsko rast in na krčenja v preteklih desetletjih priborjenih socialnih pravic ter na samo črnogledo prihodnost te sploh ne brezhibne države bosta namreč že v kratkem opozorili še antirasistična demonstracija v Ljubljani in parada Euro mayday v Mariboru.

ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem s črnogledo sredo in opozorili aktualni oblasti v zobeh prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Črnogleda sreda
Karmelina [19/04/2006]

zanimivi zakljucki, kot vedno ... RS osvezitev slov. medijev - sem prebirala clanke na vseh vecjih medijih, pa sem povsod naletela na isti tekst (najbrz copy-paste od sta) uglavnem, proteste je zasencil josko joras ... (hehe, mogoc ga je pa vlada placala, da se skotali v reko, zato da se pozornost od notranje politike preusmeri na medsosedske odnose, kjer so si slovenceljni dokaj enotni ... teorija zarote ;))
odgovori >>