Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Javno-intimen OFF Program (3271 bralcev)
Četrtek, 20. 4. 2006
Erik



Javnosti razkrite joške lahko negativno vplivajo na vašo izobrazbeno pot. Vsaj na Baptistični univerzi Baylor v teksaškem Wace-u. Na znano konzervativno ustanovo so Playboyevi fotografi prišli iskat modele za fotoreportažo o študentkah. S tem pa se seveda ne strinja vodstvo Baylorja, ki na vsak način skuša vsiliti svoje moralne zadržke, tudi prek groženj s sankcijami zainteresiranim študentkam.

V politični redakciji sicer ne odobravamo služenja na račun golote in z njo povezanih kompleksov sodobnega človeka, prav tako pa se ne strinjamo z dejanji nasprotnikov Playboya na omenjeni univerzi. Podpredsednik študentskega življenja, Samuel Oliver, je namreč študentkam poslal elektronska pisma z opozorilom, da bo vsaka kolaboracija s to revijo ostro sankcionirana. Mimogrede, v duhu moralne neoporečnosti je univerza Baylor že pred desetimi leti prepovedala plese. Kakšni disciplinski ukrepi čakajo nagajive študentke, ni znano. Morda šeškanje po riti v pisarni enega od vodij ustanove?

Poslušate javnosti vedno razkrit OFF Program Radia Študent!

Ameriško obrambno ministrstvo se je uklonilo zakonu o dostopnosti do informacij in odločilo prvič objaviti dopolnjen seznam zapornikov v Guantanamu. Ta vsebuje imena, identifikacijske številke in narodnosti 558-ih revežev, ki jih Združene države v svojem oporišču na Kubi bodisi zaslišujejo ali pa so jih že izpustili. Protizakonito zaprti - priložnostno poimenovani sovražni borci - prihajajo iz več kot štiridesetih držav celega sveta, največ iz Savdske Arabije. Več o dogajanju na drugi strani Atlantika nam bo povedala naša dopisnica iz ZDA, Lidija Poljaček:

//////////////////////////////////////////////

Krog okoli obtoženca haaškega sodišča Ratka Mladića naj bi bil po besedah neimenovanih virov sklenjen. To naj bi dokazovala aretacija upokojenega polkovnika vojske Srbije in Črne Gore Stanka Ristića in njegovega sina Predraga. Oba sta osumljena, da sta Mladiću pomagala pri begu. Od začetka leta je srbska policija aretirala še dva pajdaša slavnega Ratka, in sicer nekdanjega vodjo njegove telesne straže in enega njenih pripadnikov. Kdaj se bo zahteva haaškega sodišča po prijetju ne samo pomagačev, ampak tudi samega Mladića uresničila, bo seveda pokazal čas.

Verjetno pa se bodo kmalu v zaporu znašli mnogi Nepalci. V Katmanduju, glavnem mestu Nepala, se je namreč kljub policijski uri zbralo na ulicah kakih trideset tisoč ljudi, ki z vzkliki: »Dol s kraljem Gyanendro!« zahtevajo nove volitve in vzpostavitev demokracije. Ameriška tiskovna agencija Associated Press poroča, da je policija na protestnike streljala tako z gumijastimi kot pravimi naboji, uporabila pa je tudi solzivec. Do danes je bilo v spopadih ubitih že šest ljudi, več sto jih je bilo ranjenih, žrtve pa naj bi bile tudi tokrat. Naj spomnimo, kralj Gyanendra je februarja lani razpustil vlado in vajeti vzel v svoje roke. Protestnike v boju proti samodržcu podpirajo tudi maoistični uporniki, ki se prav tako trudijo sneti krono z glave nepalskega absoluta.

Amnesty International namreč v najnovejšem poročilu ugotavlja, da na izvršitev smrtne kazni po celem svetu čaka dvajset tisoč obsojencev. Po podatkih te mednarodne nevladne organizacije za človekove pravice je bilo lani usmrčenih 2148 ljudi, 94 odstotkov usmrtitev pa je bilo izvedenih na Kitajskem, v Iranu, Združenih državah ter njeni prijateljici Savdski Arabiji. Da je stanje res perverzno, nakazujejo indici, da naj bi se na Kitajskem mastno služilo z organi usmrčenih obsojencev. Smrt je vsekakor velik biznis, toliko bolj, če je popolnoma zakonita.

Južna soseda, Hrvaška, ki se je tako krčevito branila pred kakršnimkoli povezovanjem z ostalimi državami pokroviteljsko imenovanega Zahodnega Balkana, se sodeč po planu obiskov ameriškega podpredsednika Cheney, premika vse bolj vzhodno. Dick bo v začetku maja obiskal Litvo in Kazahstan, postanek v regiji pa bo izkoristil tudi za klepet s hrvaškim vodstvom z namenom utrjevanja poslušnosti podpisnic Jadranske listine, med katere spadata še Albanija in Makedonija.

Nismo pozabili na Jorasov pripetljaj na slovensko-hrvaški meji. O včerajšnji avanturi slovenskega heroja smo sicer že poročali, vse zaskrbljene poslušalce Radia Študent pa bi radi pomirili. Poškodbe pri padcu v Dragonjo niso bile kritične, tako da je Joras že izpuščen iz bolnišnice. O dogodku smo povprašali glavnega akterja zadnjega incidenta ob meji:

//////////////////////////////////////////////

Ker smo po mnenju ranjenega borca Jorasa nepoznavalci, smo za komentar dogodka povprašali še zvezdo hrvaškega novinarstva, Denisa Latina:

//////////////////////////////////////////////

OFF je prvič v semi-duetu spisal Boris.


Komentarji
komentiraj >>