Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Japonska sodobna kratka proza četrtič, Natsuki Ikezawa (3192 bralcev)
Nedelja, 7. 5. 2006
kristinas



Natsuki Ikezawa je manj znan japonski avtor s precej zanimivim življenjepisom. Njegova starša, oba literata, sta med vojno pobegnila na redko poseljeni otok Hokkaido, ki leži na skrajnem severu Japonske. Leta 1945 se jima je rodil Natsuki, ki se je po vojni vpisal na tehnični oddelek univerze v Saitami, po petih letih obupal nad študijem in se za tri leta preselil v Grčijo. Preden se je od tam vrnil na Japonsko, je prepotoval še Afriko. Sprva se je literature loteval le kot prevajalec, potem začel pisati pesmi kot njegova starša. Poezijo je opustil leta 1982 in se posvetil pisanju kratke proze, za katero je kmalu prejel prve literarne nagrade. V evropskih jezikih je na voljo nekaj prevodov njegovih del in kratkih zgodb v angleščini in francoščini, po en prevod pa lahko prebiramo tudi v italijanščini in nemščini. Slovenskih prevodov njegovih del zaenkrat še ni.

V Ikezawovi prozi je viden vpliv vzgoje njegovih staršev, piscev krajinske poezije in avtorjevih pogostih potovanj. Nekaj malega o vplivih na njegovo pisanje lahko pove tudi dejstvo, da je japonski prevajalec Saint-Exupéryjevega Malega princa. Za Ikezawo so značilna poetična posvetila naravi, ki jo opisuje z veliko ljubeznijo. Primer tega je tudi kratka zgodba Poslednji svoje vrste, ki opisuje zadnje dneve poslednje kraljeve ribje uharice, velike sove, ki na Japonskem živi izključno v divjini njegovega rodnega Hokkaida. Roko na srce, kraljeva ribja uharica na Hokkaidu še ni povsem izumrla, je pa zelo ogrožena živalska vrsta, ki ji izumrtje povsem resno grozi.

Kratka zgodba Poslednji svoje vrste je bila objavljena v zbirki kratkih zgodb Koralne kosti, biserna očesa, ki je izšla leta 1995, dve leti kasneje pa tudi v francoskem prevodu.



Komentarji
komentiraj >>