Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Hladen zunanjepolitični tuš za domačo demokracijo (3381 bralcev)
Sreda, 10. 5. 2006
tomazza



Kljub temu, da naj bi bila Slovenija zgledno urejena in na spoštovanju človekovih pravic in vladavine prava temelječa demokracija, domovine pač ne bo med 47 državami v Svetu za človekove pravice. O hladnem tušu za domačo demokracijo lahko sicer govorimo predvsem zato, ker so si zlasti v Mladiki za izvolitev v ta kolektivni organ Organizacije združenih narodov, ki naj bi odpravil na domačem terenu njenih članic diskreditirano Komisijo za človekove pravice, nadvse prizadevali in jo pravzaprav tudi pričakovali. Glavni adut domače diplomacije naj bi sicer bil, da se kot domnevno zgledno urejena demokratična država za članstvo v Svetu OZN za človekove pravice potegujemo v okviru vzhodnoevropske skupine. Toda prizadevanja ekipe zunanjega ministra Dimitrija Rupla so spodletela. Iz vzhodnoevropske skupine držav članic OZN se bodo z vsemi globalnimi in aktualnimi vprašanji človekovih pravic ukvarjale Rusije, Poljska, Ukrajina, Češka, Azerbajdžan in Romunija, ne pa tudi Slovenija.

Da je neizvolitev v Svet za človekove pravice OZN še en boleč poraz za domačo zunanjo politiko, je sicer črno na belem razvidno predvsem iz izjave, ki so jo po neizvolitvi na tajnem glasovanju v Generalni skupščini v domačo javnost plasirali iz zunanjega ministrstva. Njeno bistvo je namreč predvsem v tem, da se pozornost domače javnosti od neizvolitve preusmeri predvsem na to, da se bo Slovenija za ta sicer zgolj na papirju ugleden položaj ponovno potegovala naslednje leto, saj da je ta kandidatura v naslednejm letu za domovino prioritetna, ker želi v Svetu za človekove pravice sodelovati v času predsedovanja Evropski uniji v prvi polovici leta 2008.

Podobno neprepričljivo je sicer tudi argumentiranje, da Slovenijo k ponovni kandidaturi, navajam, dodatno spodbuja veliko število pisnih in ustnih podpor, ki jih je od držav članic Združenih narodov prejela pred volitvami, a žal niso bile v celoti uresničene na tajnem glasovanju v Generalni skupščini. Konec navedka. Ob dejstvu, da so bile iz vzhodnoevropske skupine držav izvoljene Rusija, Poljska, Ukrajina, Češka, Azerbajdžan in Romunija, ne pa tudi Slovenija, je povsem enako za lase privlečena tudi trditev, da je bila letošnja izkušnja za Slovenijo dobra priprava za kandidaturo v prihodnjem letu. Ne glede na vse leporečje, s katerim želijo ta hladni zunanjepolitičen tuš za domačo demokracijo prikriti diplomati iz Mladike, pa se zdi, da je moč strukturne razloge za neizvolitev iskati vsaj na dveh ravneh. In sicer zunanjepolitični in notranjepolitični.

Nobena skrivnost namreč ni, da je domači zunanji minister za vse čase in vse vlade odkrito deklarirani amerikanofil, ki se raje kot evropskim direktivam podreja navodilom iz Bele hiše. Pri tem seveda ni nepomembno, da tako kot Komisiji za človekove pravice tudi Svetu za človekove pravice, ki jo bo nadomestil, nasprotujejo predvsem Združene države Amerike in njeni niti navidez suvereni državni sateliti. Neizvolitev lahko tako v zunanjepolitičnem smislu interpretiramo tudi kot kazen za domačo uklonitev in zapoznelo priključitev vojaški operaciji v Iraku, katere pač ne podpira nikakršna konkretna resolucija Varnostnega sveta OZN.

Domači notranjepolitični strukturni razlogi za neizvolitev v Svet za človekove pravice OZN pa so predvsem v tem, kakšna je te dni tudi v mednarodnih očeh videti domača niti domnevno več ne tako zelo demokratična država. Da denimo s svobodo govora in politično neodvisnostjo domačih medijev le ni tako, kot naj bi bilo v domnevno zgledno urejenih demokratičnih državah, so tako hočeš nočeš opazili tudi v poročilu State deprtmenta o človekovih pravicah. Vse prej kot razrešen ostaja tudi položaj izbrisanih. Korak stran od utrditve in zagotavljanja več človekovih pravic so tudi zakonska preurejanja azilne politike, varovanja javnega reda in miru, prihajajoča odprava časovne omejitve posega v komunikacijsko zasebnost za Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo in še bi lahko naštevali.
Kaj prida se demokratični ugled Slovenije v mednarodni skupnosti ne bo izboljšal niti po včerajšnjemu predlogu za pregon zaradi kaznivega dejanja obrekovanja zoper pet poslancev Slovenske nacionalne stranke, ki ga je na Okrožno državno tožilstvo podal varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. V kratkem mu bo sicer sledila še civilna odškodninska tožba. Vseh pet parlamentarnih nacionalistov razen prvaka Zmaga Jelinčiča je sicer povsem mogoče celo po njegovem navodilu varuha človekovih pravic s poslanskimi vprašanji vladi, ali ima sodno prepoved približevanja otrokom, povsem dokazljivo izmišljeno poskušalo očrniti. In ker s tem ni bila kršena zgolj mera dobrega okusa, če lahko o njem v primeru domačih nacionalposlancev sploh govorimo, pač pa denimo tudi vsaj še deklaracija o uporabi rasističnih, antisemitskih in ksenofobnih elementov v političnem govoru, ki jo je Evropska komisija za boj proti rasizmu sprejela 17. marca lani, bo ombudsmanova poteza tudi na tujem gotovo še kako odmevala.

Ne glede na to torej, da bo tako kot poprejšnja Komisija za človekove pravice tudi nadomeščajoči jo Svet za človekove pravice že vnaprej gotovo diskreditiran predvsem zaradi nespoštovanja človekovih pravic njegovih članic na domačem terenu, saj so bile med drugimi vanj izvoljene celo Rusija, Kitajska, Kuba ali denimo celo Savdska Arabija, je sama neizvolitev Slovenije boleč poraz za domačo zunanjo politiko. In tega ne bo moč prikriti s še tako leporečnimi izjavami. Gotovo pa je veliko bolj zaskrbljujoče predvsem to, da se te dni o samih strukturnih razlogih za neizvolitev v polovičarsko demokratični domovini komajda kdo sploh sprašuje.

Odpoved: Tudi tokratni N-euro moment sem s hladnim tušem za domačo zunanjo politiko oziroma neizvolitvijo v Svet za človekove pravice OZN v zobeh prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>