...
VPR Kaj pa odnos, razmerje med vašo glasbo in duhovnostjo?
"Ja, vsekakor, to se vedno prepleta. Seveda imam pesmi o skupnosti Baye Fall in drugem, to je normalno, če napišemo 10 ali 13 pesmi, je vmes vedno tudi kakšna, ki govori o tem, kar živimo, kar nas zanima. Glasbo delamo sicer za vse ljudi, za vse dežele, ampak v njej si vseeno ti, tiče se te, in ti imaš pač svoje življenje. Mislim, da je veliko, res veliko skupin, in vsak umetnik ima neki duhovni koncept, ki ga morda ni očitno izrazil ali govoril o njem, ampak čisto vsak verjame v kakšno stvar. Vsakdo ima neko vero nekje. Morda je le ne opazimo, ker niso nič rekli. No, ampak zame je normalno, da se ve, kajti zaradi mojih dredlokov in videza, in ker ne vedo, kaj je Baye Fall, mislijo, da sem rastafarijanec. Zato sem pač enkrat moral povedati, da bi ljudje zvedeli, da so v Afriki dredi, ki niso raste. Gre torej za drugo stvar. Kajti ko me ljudje vidijo, takoj vprašajo: kaj si rastafarijanec ali kaj? Zato sem začel razlagati, da sem bayefallovec, to je naša verska skupnost v Senegalu, in zdaj, ko to razlagam, mislim, da so ljudje začeli razumeti, da so dredi tudi v Afriki."
/.../
"Ampak ker zgodba Afrika ostaja zakrita, kajti kadarkoli je bila kje kakšna zmaga Afrike, Francozi tega niso objavili, objavljajo le o porazih, boleznih, negativnih stvareh na splošno. Vsaj tako sem razumel: ko govorijo o Afriki, govorijo vedno o negativni plati, nikoli o pozitivni. Toda v Afriki je tudi zelo veliko pozitivnih stvari, a o tem molčijo."
"Cheikh Ahmadu Bamba je obiskal Gabon, koloni so ga odpeljali tja za kazen. In vsi, ki so šli v Gabon, se niso nikoli vrnili. Temu so rekli potovanje brez vrnitve."
"Kajti vse Afričane, ki se niso hoteli pokoriti, so odpeljali tja na neki otok z imenom Mayombe v Gabonu – in tam so vsi pomrli. Cheikh Ahmadu Bamba je edini, ki so ga odpeljali tja z ladjo in ga pustili tam, pa se je vrnil – po kakšnem čudežu, s čim se je vrnil nazaj v Senegal, celo preden se je vrnila ladjo z moštvom, ki ga je tja odpeljalo. To je bil res velikanski čudež. Ni imel letala, ni imel čolna, izkrcali so ga in odšli. Kako se je torej vrnil? In to prej kot ljudje, ki so ga odpeljali! To je samo eden od čudežev. Ampak bilo jih je veliko več, o katerih zdaj ne morem govoriti na kratko, ampak res jih je bilo ogromno. In na to smo zelo ponosni. Prav on nas je rešil tudi, če povem naravnost, suženjstva. Premagoval je Francoze, edini v Afriki, pred komer so bili Francozi venomer znova poraženi. Kajti vsi Francozi, ki so prišli sem in v druge dežele, so vedno zagospodarili vsem drugim. Ampak odkar je šel Ahmadu Bamba tja in se vrnil ... Odpotoval je celo na Gorée, položil roko na vrata, skozi katera so pošiljali sužnje, na vrata je položil svojo čarno roko in rekel: Od danes naprej ne bo skozi ta vrata šel noben Afričan več v suženjstvo."
...
Komentarji
komentiraj >>