NAPOVEDNIK
Slovenci se radi preizkušamo v ekstremnih športnih podvigih, še toliko raje, če so v igri taki ali drugačni svetovni rekordi. Tega sta pred kratkim dosegla slovenska ultrakolesarja Marko Baloh in Jure Robič, ki sta na štiriindvajseturni kolesarski dirki prevozila 978 kilometrov in 570 metrov.
Vendar sta se za priznanje rekordnega dosežka morala boriti tudi zunaj kolesarske proge, saj jima je rekord ogrožal uradni časomerilec, ki je po koncu preizkušnje kazal, da sta Slovenca za rekordom zaostala za pičlih petsto metrov. Šele pritožba Balohove žene, ki je kolesarska sodnica in je posredovala lastne meritve, so zalegle, da je direktor dirke potrdil ta ultrapodvig.
Za Baloha in Robiča, ki sta štiriindvajset ur kolesarila s povprečno hitrostjo več kot štirideset kilometrov na uro, je bila dirka test pripravljenosti pred kolesarjenjem čez Ameriko, ki se ga bosta udeležila čez mesec dni.
OFF PROGRAM
Medtem ko v Sloveniji že slavimo sprejem v evromonetarno območje, se bosta novi članici kandidatki, Romunija in Bolgarija, še nekaj časa tresli pred vrati raja Evropske unije. Njune neodvisnosti bo sicer lahko konec že s prvim januarjem prihodnjega leta, vendar le, če bosta izpolnili pogoje, ki jima jih je včeraj naložila Evropska komisija.
Težaško delo čaka predvsem Bolgarijo, saj predstavniki Evropske unije od nje pričakujejo nedvoumne rezultate v boju proti organiziranim kriminalnim združbam, državni korupciji in pranju denarja. Zahteve do Romunije so bolj tehnične narave s poudarkom na dvigu veterinarskih standardov, ki naj bi preprečili širitev živalskih okužb v ostale države članice.
Zaključna odločitev bo tako znana oktobra letos, v primeru premajhnega napredka v izpolnjevanju zahtev pa bo priključitev preložena za eno leto.
Čeprav je Slovenija polnopravna članica Evropske unije že več kot dve leti, pa še vedno nismo uspeli urediti problema naše južne meje s Hrvaško. Civilna družba za mejo v Istri je zato na predsednika Evropske komisije Manuela Barrosa naslovila pismo, v katerem evropske institucije poziva k oblikovanju kriterijev za določitev pravične meje med Slovenijo in Hrvaško v Istri. Predsednik pričujoče civilne družbe Frane Goljevšček meni, da je rešitev nemogoče doseči z dvostranskimi pogovori med državama. Zavzema se za posredovanje zunanjega razsodnika, ki bi dosledno in strokovno preučil problem ter izvedel zaključek, ki bi ga morali spoštovati obe strani. Goljevšček je v imenu Civilne družbe za mejo v Istri sicer doslej na odbor za zunanjo politiko evropskega parlamenta poslal že več sporočil v zvezi s slovensko-hrvaško mejo in genocidom v Štrigovi leta 1947.
Veliko več nasilja povzročajo umetno postavljene meje med ruskimi republikami na Kavkazu. Samomorilski napadalec v Ingušetiji je ubil namestnika notranjega ministra Džabraila Kostojeva in njegove varnostnike, v napadu pa so umrli tudi štirje civilisti. Kostojev, ki je bil na čelu provincialne policije, je v preteklosti sicer že večkrat preživel poskuse atentata. Tokrat se je napad zgodil, ko je bil namestnik ministra v spremstvu varnostnega konvoja na poti v službo v glavno mesto republike Nazran. Ingušetija je zahodna soseda Čečenije, njeni varnostni organi pa so pogosto tarča separatistov z druge strani meje.
Sodni postopek proti edinemu preživelemu iz skupine dvaintridesetih čečenskih separatistov, odgovornih za zajetje talcev v osnovni šoli v Beslanu leta 2004, pa se, kot kaže, bliža koncu. Nur-Paši Kulajev je priznal teroristično dejanje in hkrati zanikal, da bi kogarkoli ubil. Med procesom proti Kulajevu za tragične dogodke, ki so terjale več kot 330 žrtev, so številne priče razkrile svoje zgodbe, zaradi česar ni šlo brez čustvenih izbruhov. Tožilci se zavzemajo za smrtno kazen, vendar je tudi Rusija podpisnica evropskega moratorija proti tej skrajni obliki kaznovanja, tako da je bolj verjetna dosmrtna ječa. Žrtve in njihovi svojci z obtožbo Kulajeva skoraj gotovo ne bodo doživeli niti delnega zadoščenja za prestano trpljenje, saj je znano, da za pokol na osnovni šoli krivijo predvsem ruske varnostne organe in oblast.
Oblasti v Ekvadorju pa so potegnile odločno potezo v sporu z ameriškim naftnim podjetjem Occidental Petroleum, ki se je ne bi sramovala niti v zadnjem času razvpita predsednika Hugo Chavez in Evo Morales. Po večletnem sporu z ameriškim podjetjem so v ponedeljek enostransko prekinili pogodbo in s pomočjo vojske prevzeli njihove obrate in pisarne. Spor naj bi se začel leta 2000, ko so Američani brez dovoljenja prodali del tamkajšnjega naftnega polja Kanadčanom. Zaradi zaplembe podjetja so Združene države prekinile prostotrgovinska pogajanja z Ekvadorjem. Nimamo pa še podatkov, kdaj bodo v Ekvadorju zaradi tega priredili državno žalovanje ...
Za mirovno misijo v Demokratični republiki Kongo je nemška vlada odobrila napotitev približno osemsto pripadnikov svoje vojske. Vladno odločitev mora potrditi še parlament, ki bo o tem razpravljal prvega junija. Misija v Kongu se bo začela tridesetega junija, na dan predsedniških volitev v tej državi, med šestnajstimi državami Evropske unije, ki so prispevali svoje vojake, pa je tudi Slovenija, katere posadka šteje dva častnika.
Zveza veteranov vojne za Slovenije zaznamuje spomin na dogodke izpred 16 let, ko so pripadniki Teritorialne obrambe zavrnili poziv Jugoslovanske ljudske armade po razorožitvi. Našo pozornost je pritegnil poziv veteranov z naslovom »Vojni veterani za strpnost do tujcev«. V izjavi poskušajo opozoriti na nekatere probleme, ki ostajajo prisotni v slovenski družbi kot posledica vojne tudi po več kot petnajstih letih. V tem pogledu jih podpiramo, saj očitno skušajo gledati širše od recimo aktualne politične oblasti, ki se bolj kot s čim drugim ukvarja zgolj z vojaško parado, s katero želijo junija obeležiti dan neodvisnosti.
OFF sem samo za vas pripravil Matej.
Komentarji
komentiraj >>