OFF Napovednik
Slovenski ultramaratonski plavalec Martin Strel bo očitno dobil konkurenco. Vendar še ne tako kmalu. S podobnimi podvigi bi se za časa življenja namreč lahko okitil Braxton Bilbrey, sedemletni deček iz Arizone. In po čem lahko sklepamo, da gre sedemletni otročiček po stopinjah našega vrlega Dolenjca?
Pogumni Braxton je preplaval 2,3 kilometra dolgo razdaljo od zloglasnega otoka Alcatraz do obale mesta San Francisco.
Za podvig, ki ni uspel niti najslavnejšemu zaporniku Alcatraza Alu Caponeju, je deček porabil sedeminštirideset minut. Pri tem ga je po lastnih besedah najbolj motila mrzla voda, ki je imela le okoli deset stopinj. Druge nevarnosti, ki jih na tem delu premore morje, se pravi morski psi in močni tokovi, ga očitno niso posebej vznemirjale. Pri plavanju so ga spremljali njegov trener in še dva izkušena plavalca.
Mladi plavalec je tudi že napovedal svoj naslednji podvig. Kmalu namreč namerava preplavati Rokavski preliv. Ja, če bo fantič nadaljeval v tem tempu, bo že pri dvajsetih popolnoma zasenčil našega Strela. Morda pa bosta skupaj plavala okoli sveta!!!
OFF Program
Severna Koreja je nepričakovano odpovedala za četrtek napovedano poskusno vožnjo vlaka, ki bi državo po več kot petdesetih letih povezala z njeno južno sosedo. Uradni Pjongjang se je za odpoved odločil zaradi pomanjkanja varnostnih zagotovil, in sicer mu jih ni dala lastna vojska. Po poročanju južnokorejskih medijev naj bi mogočna vojaška struja komunistične Severne Koreje nasprotovala takšnim skupnim akcijam med državama, ki sta tehnično gledano še vedno v vojni.
Vlakovna povezava med državama bi poleg postopne otoplitve hladnih odnosov med sosedama obema prinesla tudi določene gospodarske koristi. Južni Koreji bi olajšala transport izvoznega blaga iz države in omogočila njenim prebivalcem dostop do priljubljenih turističnih destinacij na severu polotoka. Obubožani podložniki diktatorskega režima bi se gotovo razveselili plačila za turistične usluge, ki bi jih nudili neprimerno bogatejšim bratom z juga, od katerih jih je kruto ločila korejska vojna.
Brez dvoma se Severna Koreja pojavlja tudi v novem poročilu, ki ga je pripravil Amnesty International, to pa o stanju človekovih pravic v letu 2005, kjer pa vsekakor ni osamljena. Predstavniki organizacije so namreč kršitve človekovih pravic v preteklem letu ugotovili v kar stopetdesetih državah sveta. Na seznamu kršiteljic so skoraj vse države Evropske unije, po zaslugi neurejenih problematik izbrisanih in Romov tudi Slovenija. Amnesty International v svojem poročilu poziva k pravičnemu sojenju vsem obtoženim, to je takemu brez mučenj in tajnih priporov, za kakršnega so specialisti predvsem ameriški borci proti terorizmu.
Kljub konstantnim kršitvam človekovih pravic pa so, kot kaže, vsi uspehi vojne proti terorizmu le pesek v oči. Tako je morda tudi z nedavno obsodbo Zacariasa Moussaouia (izg. Zakariasa Musauija), ki je bil zaradi vpletenosti v teroristične napade enajstega septembra 2001 obsojen na dosmrtno ječo. Šef Al Kaide Osama bin Laden je namreč na najnovejšem tonskem posnetku zatrdil, da je obtoženi nedolžen, tako kot tudi vsi zaprti v ameriškem taborišču za teroristične osumljence v Guantanamu. Bin Laden je še pojasnil, da je osebno izbral devetnajst bratov, ki jim je zaupal nalogo. Moussaoui se je sicer res šolal za pilota, vendar je bil še premalo usposobljen za dvajsetega člana skupine, česar naj bi se ameriška vlada po bin Ladnovih besedah tudi zavedala. Priznanje obtoženega naj bi bilo tako predvsem posledica pritiskov, ki jih je štiri leta doživljal v zaporu.
V lov za državnim sovražnikom številka ena, bin Ladnom, se bodo člani ameriške Centralne obveščevalne agencije podali z novim direktorjem. Senatni odbor je z veliko večino potrdil kandidaturo generala Michaela Haydena za novega prvega moža CIE. Hayden je sicer velik zagovornik tajnih prisluškovanj brez sodnih nalogov v imenu nacionalne varnosti. Bolj kot to, da bo operativcem CIE z novim vodstvom uspelo ujeti Osamo, bi nas moralo skrbeti, da med demokratskimi senatorji njegova kandidatura ni sprožila večjega nasprotovanja. Skrb nam vzbuja mračno slutnjo, da se je večina Američanov dokončno sprijaznila z agresivnimi metodami varuhov nacionalne varnosti, ki jim je dovoljeno tudi na račun zasebnosti posameznikov vlivati lažen občutek varnosti.
Končujemo doma. V državnem zboru bo še zadnjič potekala razprava o posamičnih rešitvah razvpitega medijskega zakona, oziroma o amandmajih na predlagani vladni zakon. Razprava o dopolnilih opozicijskih Liberalnih in Socialnih demokratov v zvezi s pravico do popravka in odgovora ter financiranja, ki se nasljanjajo na priporočila Mirovnega Inštituta, naj bi se tako z matičnega odbora za kulturo, šolstvo in šport preselila v državni zbor. Tudi tokrat, kljub predvideni peturni razpravi, ni pričakovati soglasja med vladno stranjo in opozicijo, tako da bo verjetno ponovno odločil glasovalni ustroj z neusmiljenim pravilom večine. Do sedaj edina točka, kjer sta se nasprotni strani strinjali, je bilo določilo, da noben objavljeni popravek ne sme biti nesorazmerno daljši od novinarskega besedila. Poslancem se za soglasje v tej zadevi res iskreno zahvaljujemo!
Na zasedanju, ki bo potekalo jutri, pa bodo poslanci v okviru druge obravnave razpravljali o vsebini zakona o varstvu javnega reda in miru. Udarne teme bodo po pričakovanju določila o večjih poooblastilih za mestne redarje in vprašanje, ali se naj prostitucija in beračenje uvrstita med prekrške zoper javni red in mir. Očitno pa ima malo možnosti predlog Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije, ki se zavzemata za prepoved zadrževanja oseb, mlajših od šestnajst let, med polnočjo in peto uro zjutraj v lokalih, kjer se točijo alkoholne pijače. Člani matičnega odbora so prisluhnili opozorilom opozicijskih poslancev, da država nima pravice namesto staršev odločati o vzgoji otrok. Kljub temu pa v omenjenih dveh »pomladnih« strankah nad idejo še niso obupali in so dopolnilo ponovno predlagali.
OFF je pripravil Matej.
Komentarji
komentiraj >>