Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
nikoli postranski off program (3330 bralcev)
Sreda, 31. 5. 2006
Urh



NAPOVEDNIK

Očitno je, da se evforična mrzlica pred vsakim svetovnim prvenstvom v nogometu začne še kakšen dan prej kot pred prejšnjim prvenstvom, podobno kot božično-novoletni patos, ki se v zadnjih letih začenja že kar sredi novembra. Uspehi še posebej kakšne gospodarsko nerazvite države na mondialu lahko ljudi spravijo v takšne ekstaze, da celo tisti, ki nimajo za kruh, pozabijo na lakoto in se veselijo, kot bi jih zajelo odrešenje. Podobne ekstaze veljajo za gospodarsko razvite države, le da tam v trenutkih nogometne radosti spijejo toliko več recimo temu visoko kvalitetne pijače. Ni kaj, narod pozabi na vse tegobe in je enoten bolj kot v vojni.

Za nov absurd, ki spremlja pred- in medmondialno evforijo, so poskrbeli študentje iz Bangladeša. Ta država se sicer ni uvrstila na svetovno prvenstvo, a je študentsko navdušenje nad brcanjem žoge tako veliko, da so zahtevali, naj se vsi izpiti, ki so bili napovedani med 3. in 29. junijem, prestavijo za poldrugi mesec, se pravi, potekajo naj od sredine julija naprej. Razlog bržkone tiči v tem, da bo zaradi vnetega spremljanja tekem oteženo njihovo učenje, če ne že kar onemogočeno.

Ker pa senat univerze najprej na njihovo zahtevo ni pristal, so se odločili, da zadevo vzamejo v svoje roke. Več sto študentov je vdrlo v pisarno prorektorja, nakar so se spravili nanj in na pisarno, dokler končno ni popustil študentskim 'nedolžnim prošnjam'. Zatorej, če je nogomet najbolj postranska stvar na svetu, potem je študij za bangladeške študente druga najbolj postranska stvar.

OFF PROGRAM

Pogajanja med delegacijama Beograda in Prištine o končnem statusu Kosova se nadaljujejo, čeprav dosedaj niso obrodila sadov, saj sta obe strani bolj kot ne ostajali pri svojih trdnih stališčih. Tokratna pogajanja bodo tekla o gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo nasledstva, dolgov tujini, premoženja in pokojnin. Najbolj kritčni točki sta razmejitvi dolgov, podedovanih po federaciji Jugoslaviji, in pa odškodnina za kosovsko vojno. Srečanju bo poleg namestnika stalnega odposlanca Združenih narodov Alberta Rohana prvič sopredsedoval odposlanec Evropske unije za Kosovo Stefan Lehne. Kot je znano, bodo po uspelem črnogorskem referendumu pogajanja kaj kmalu potekala med Srbijo in Kosovom brez Črne gore.

Prav v Črni gori bi naj danes republiška referendumska komisija pod predsedovanjem slovaškega diplomata Františka Lipke uradno razglasila rezultate referenduma. Ustavno sodišče, ki kot vrhovni organ Črne gore odloča o pravilnosti referenduma, namreč od komisije ni dobilo nobene pritožbe do izteka roka včeraj ob treh popoldne. Komisija je sicer prejela kar 210 pritožb unionistov, ki jih vodi Predrag Bulatović, a je vse zavrnila. To slej ko prej pomeni, da bo Bulatovič v imenu nesovražnih odnosov znotraj Črne gore primoran čestitati premieru Milu Đukanoviću.

Odnosi niso najboljši med strankami litovske levice v vladajoči koaliciji in predsednikom države Valdasom Adamkusom. Tako je v času dveh mesecev iz vlade izstopila že druga stranka. Po aprilskem izstopu levosrediske Nove unije je sedaj odstopila še Delavska stranka, ki je bila v koaliciji tudi največja stranka. Do izstopa Delavske stranke je prišlo zato, ker je Adamkus javno podvomil v kompetentnost predsednika stranke Zilvinasa Padaige in je med drugim parlament pozval, naj glasuje o zaupnici vladi.


Reform in več zaupanja vlade si želijo študentje v Čilu, kjer so uprizorili enega od največjih študentskih protestov zadnjih desetletij v tej državi. Vsaj 400.000 jih 'štrajka', v prestolnici Sandiago pa jih je več tisoč marširalo in plesalo po ulici, dokler se niso spopadli s policijo, ki jih je s solzilcem in vodo naposled razpršila. Pogajanja z vlado se bodo nadaljeval v četrtek. Kot kaže, bo to eden od največjih dozdajšnjih preizkusov za pred kratkim izvoljeno levičarsko predsednico Michelle Bachelet. Vsekakor so čilski študentje pokazali veliko več resnosti od slovenskih kolegov.

Na nasilje marincev Združenih držav Amerike, ki so v iraškem mestu Haditi novembra lani hladnokrvno umorili štiriindvajset civilistov, se je ostro odzval iraški premier Nuri al Maliki. Napovedal je tudi, da bo preiskavo, neodvisno od ameriške, opravila tudi iraška stran. Kot je znano, naj bi ameriško Obrambno ministrstvo po besedah demokrata Johna Murcha pokol hotelo prikriti, dokler se dokazi niso pojavili v reviji Time, šele po tem pa je ameriška Administracija napovedala preiskavo in sojenja za umore. Ameriški soldati pa naj bi po ponedeljkovi prometni nesreči v Afganistanu streljali na besno množico v samoobrambi, saj je po besedah predstavnika ameriških afganistanskih enot Toma Collinsa streljanje najprej prišlo iz množice.

Nekatere nevladne organizacije v Sloveniji so Državnemu svetu poslale pobudo, naj sprejme veto na novelo zakona o medijih, ki se ukvarja z omejevanjem prikazovanja pretirano nasilnih in pornografskih vsebin mladoletnikom. Kaj je z novelo zakona narobe, smo povprašali neodvisno raziskovalko in koordinatorko projekta Strateški plan civilne družbe za regulacijo pornografije v Sloveniji Renato Šribar.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Ali pričakujejo, da bo veto sprejet?


//////////////////////////////////////////////////////////////

Tako imenovana donacija osemnajstih operacijskih miz podjetja Medicoengineering, ki naj bi bila posledica propadlega javnega razpisa, je zjutraj dokončno padla v vodo. V Medicoengineeringu pravijo, da zaradi prestrogih pogojev Ministrstva za zdravje. Za mnenje o zadevi smo poklicali poslanko Liberalne demokracije Slovenije Cveto Zalokar Oražem.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Kaj pa pomenijo prestrogi pogoji Ministrstva za zdravje?

//////////////////////////////////////////////////////////////

V Bangkoku pa bo operiral naš zunanji minister Dimitrij Rupel. Tam se bo udeležil osmega srečanja Mreže za človekovo varnost. Slovenija bo namreč drugo leto na krmilu te organizacije zamenjala Tajsko. Ta mreža naj bi predstavljala posebno obliko sodelovanja zunanjih ministrov, ki s svojim ugledom opozarjajo
na aktualne teme, povezane s človekovo varnostjo in človekovimi pravicami. Slovenija kot predsedujoča država bo z velikim ugledom Rupla skušala nadaljevati te plemenite cilje Mreže za človekovo varnost.


Komentarji
komentiraj >>