Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Uredniški MARŠ na MARŠ-u (3886 bralcev)
Sreda, 31. 5. 2006
tomazza



Medijska dejavnost v Sloveniji naj bi temeljila na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in profesionalnimi kodeksi ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela. Tako vsaj pravi 6. člen Zakona o medijih, ki se tudi po prejšnji petek v Državnem zboru izglasovani noveli zakona o medijih, ki naj bi zgolj po prepričanju koalicijskih predlagateljev izboljšala pogoje za pluralnost medijev, ne bo spremenil. Toda povsem konkretni primeri iz novinarskega vsakdanjika denimo na Delu, nacionalni Radioteleviziji in od včeraj tudi na mariborskem Radiu Študent povsem jasno kažejo, da sta ta svoboda izražanja ter avtonomnost urednikov, novinarjev in drugih avtorjev medijskih vsebin, ki jo zgolj deklarativno določa medijska zakonodaja, stanovski kodeksi in celo statuti posameznih medijskih hiš, vendarle nekaj zelo relativnega.

Kako zelo relativna, oziroma kako zelo v nasprotju z deklarativno zgledno urejeno materijo, pa so denimo povsem nedvoumno dokazali dogodki zadnjih nekaj dni na mariborskem študenstkem Radiu MARŠ, o katerem je v tej sami vase zagledani Ljubljanski kotlini moč le redko kaj slišati. Če ste denimo redni odjemalec informativnih vsebin radijskih valov, ki jih pravkar poslušate, ali pa če vam slučajno ni uspelo spregledati res miniaturne novičke na današnji drugi strani Dela, potem že veste, da ima Radio MARŠ od poznih ponedeljkovih večernih ur novo odgovorno urednico, Tanjo Wolf, ki jo je na ta položaj na maratonski ponedeljkovi seji ustoličil Sveta zavoda radia MARŠ. V novički Dela, ki pa jo je zgolj z inicialkami podpisal novinar Dejan Pušenjak, eden od dveh predstavnikov javnosti v Svetu, pa sicer za razliko od včerajšnje novice v drugi informativni oddaji Aktualnopolitične redakcije ni bilo moč zaslediti niti besede o popoldanski cenzuri, ki je preprečila poskus komentiranja razpleta in dogajanja ob imenovanju nove odgovorne urednice radia MARŠ.

Že sam razpis in postopke, ki so mu sledili, so sodelavci MARŠ-a pričakali z velikimi pričakovanji. Brez kakršnihkoli že sodb o sposobnostih direktno vpletenih je povsem nedvoumno jasno, da je stanje, ko ena in ista oseba nastopa v vlogah vršilca dolžnosti tako direktorja kot odgovornega urednika, pač preveč za še tako zelo delavnega ali pač sposobnega človeka. Obe funkciji se namreč bistveno razlikujeta že v tem, da vsako določa svoja zakonska regulativa. Uredniško Zakon o medijih, direktorsko pa, ker je radio MARŠ zavod, Zakon o zavodih. Da tovrstna rešitev res ni ustrezna, je sicer jasno že iz same narave uredniškega in direktorkega dela. Če slednjega motivira predvsem zakonitost finančnega poslovanja in poslovni interes, naj bi uredniško predvsem že omenjena svoboda izražanja, avtonomnost in neodvisnost pri novinarskem delu. In prav zato je bila takšna začasna rešitev, s katero so se pri svojem delu minule mesece soočali sodelavci Radia MARŠ, res šizofrena.

Kako zelo šizofrena, je sicer dal slutiti že prvi zaplet pri upoštevanju zapovedanih določil medijske zakonodaje. Ta pravi, da mora imeti vsak medij odgovornega urednika, ki ga imenuje in razrešuje izdajatelj v skladu z medijsko zakonodajo in svojim temeljnim aktom ter da mora pred imenovanjem ali razrešitvijo odgovornega urednika izdajatelj, torej v konkretnem primeru Svet Zavoda Radia MARŠ, pridobiti mnenje uredništva, če ni v temeljnem pravnem aktu, torej statutu Zavoda Radio MARŠ, določen močnejši vpliv uredništva. In da ne bo pomote, tudi uredništvo je v 20. členu Zakona o medijih povsem natančno definirano. Sestavljajo ga odgovorni urednik oziroma odgovorni uredniki, drugi uredniki in novinarji, v skladu s temeljnim pravnim aktom izdajatelja pa lahko tudi drugi avtorji prispevkov oziroma programski sodelavci.

Ko je Svet zavoda radia MARŠ ob direktorskem stolčku taisto osebo imenoval še za odgovornega urednika, uredništva Radia MARŠ za mnenje ni vprašal. Priložnostni izgovor je bil, da gre pač za vršilca dolžnosti in ne polnoimenovanega odgovornega urednika z vsemi pripadajočimi pooblastili. Ob tokratnem imenovanju tovrstni za lase privlečeni izgovori pač niso vzdržali. Res sicer je, da na radiu MARŠ še naprej ostajajo brez vzpostavljenega uredništva v širši sestavi, v okviru katerega naj bi, kot to določa zakon, programski sodelavci, novinarji in uredniki lahko sploh podali mnenje o samih kandidatih za odgovornega urednika. Tudi sam statut radia MARŠ namreč tako zelo neposrečeno določa, da ima uredništvo Radia pravico zgolj do izrekanja mnenja in ne tudi do močnejšega oziroma bolj obvezujočega vpliva na imenovanje svojega odgovornega urednika.

Zato so svoje mnenje o kandidatih podali tako sodelavci kot uredništvo v ožji sestavi, torej resorni uredniki, pa tudi Društvo za podporo Radiu Marš, ki ima kot soustanovitelj tudi enega predstavnika v Svetu Zavoda. Vsa tri mnenja so podprla istega kandidata, toda ta pač ni bil v ponedeljek od Sveta Zavoda za odgovorno urednico imenovana Tanja Volf. Na sami seji Sveta Zavoda se je tako namreč na primeru radia MARŠ pokazalo, kako zelo relativna je novinarska avtonomija in svoboda izražanja na Slovenskem. Poslovni interes, ki ga predstavljata vršilec dolžnosti direktorja in kako zelo neposrečeno tudi urednika ter Študentska organizacija Univerze v Mariboru je ob pomoči v Mariboru vladajoče lokalne politike, ki naj bi predstavljala javnost, za urednika sprva hotel nastaviti svojega kandidata. Tudi ta ni bil Tanja Volf, pač pa celo človek, ki svojo trenutno kariero zasleduje na najbolj poslušani mariborski komercialni postaji.

Novi urednici sicer vse dobro, veliko delovnih uspehov in nikoli več cenzur, kot si jo je v imenu nedorečenosti in šizofrenosti funkcij, ki jih do njenega podpisa pogodbe hkrati zaseda, včeraj popoldne privoščila ta oseba. Toda tudi po uredniškem maršu na Radiu Marš ostaja aktualno predvsem sledeče vprašanje. Kdo pravzaprav ureja domače medije, so to res uredniki ali pa so to direktorji, poslovni, politični ali pač kaki drugi interesni krogi?

ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z uredniškim maršem na Radiu Marš v zobeh in s stanovsko solidarnostjo do tam delujočih prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>