Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ANTI-NACISTIČNI IN ANTI-RKC OFF PROGRAM! (3095 bralcev)
Ponedeljek, 12. 6. 2006
Erik



Komaj je po dolgih in krvavih spopadih Islamska milica zasedla glavno mesto Somalije Mogadišu, so že njeni voditelji začeli z uvajanjem muslimanskih zakonov, ki jih zahteva najstrožja oblika šeriatskega prava. Kot kaže, bomo odslej tudi v Afriki gledali neke vrste talibanski režim. Iz Mogadiša namreč prihajajo poročila jeznih prebivalcev, ki zatrjujejo, da želi Islamska milica prepovedati gledanje svetovnega prvenstva v nogometu. Njeni pripadniki naj bi namreč zahtevali od lokalnih kinodvoran, ki so želele prenašati prvenstvo, naj nemudoma zaprejo svoja vrata. Tiskovni predstavnik milice Abdulkadir Ali Omar zavrača obtožbe na račun nogometa, priznava pa, da bodo res zaprli nekatere kinodvorane, ki predvajajo zahodne in indijske filme, saj naj bi slednji škodovali duhovnemu razvoju mladine.

Seveda je vsiljevanje sleherne cenzure pod pretvezo moralnih ali duhovnih vrednot povsem gnusno, vendar pa si tu ne moremo pomagati, da ne bi pripomnili sledečega: kvazi zabavne oddaje, ki na slovenski nacionalni televiziji spremljajo svetovno prvenstvo, so tako imbecilne in obupne, da bi se vsaka televizija, če bi le premogla nekaj zavesti, takoj vrgla skozi okno. Voditelje Islamske milice torej naprošamo, naj pošljejo svoje predstavnike v Slovenijo, da na naši nacionalki uvedejo šeriatsko pravo, ki naj traja do konca svetovnega prvenstva. Svoje ljudi pa naj pustijo na miru, da gledajo nogomet, kolikor ga hočejo.

Politična kriza na Tajvanu se spet zaostruje in velja za najhujšo, odkar je mesto predsednika države leta 2000 prevzel Chen Shui - bian. Čeprav je bil slednji ponovno izvoljen za vodjo države leta 2004, vse kaže, da ne bo dočakal konca drugega mandata, ki bi se mu sicer iztekel leta 2008. Opozicija, ki v 221-članskem parlamentu zaseda 111 sedežev, namreč zahteva od Chena, naj prevzame odgovornost za korupcijske in finančne afere, v katere so vpleteni njegovi najbližji sodelavci in družinski člani, in tako odstopi s svojega položaja. Na jutrišnji izredni seji bo parlament razglabljal o Chenovem odpoklicu in če bo predlog opozicije podprlo dve tretjini poslancev, se bodo v roku dveh mesecev o njegovi usodi izrekli še državljani.

Politična kriza se zaostruje tudi na palestinskih ozemljih. Glavno jedro spora je seveda referendum o vzpostavitvi palestinske države, ki ga je za 26. julij sklical predsednik Mahmud Abas, nasprotuje pa mu trenutno glavno politično gibanje Hamas, saj bi po njihovem mnenju ta referendum legaliziral izraelsko okupacijo. Parlament, v katerem imajo Hamasovci večino, se na izrednem zasedanju odloča o sami zakonitosti razpisanega referenduma, kar lahko razumemo kot spor med Abasom in Hamasom glede tega, kdo ima več politične moči na palestinskih teritorijih.

Izraelci bi se bržkone mirno zabavali na račun palestinske razklanosti, če ne bi te dni na njihove glave padale rakete. Po petkovem napadu na Gazo, ki ga je izvedla izraelska vojska in pri tem ubila več civilistov, med njimi tudi nekaj otrok, je premirja vsekakor konec. Tako je tudi včeraj pozno zvečer na judovsko ozemlje priletelo devet raket vrste kasam, ki pa tokrat niso povzročile materialne škode, temveč zgolj dale jasno potrditev, da se vojna nadaljuje. Sicer pa se je danes v bližini izraelskega mesta Netanja pripetila hujša železniška nesreča, ko je vlak trčil v tovornjak. Po prvih podatkih naj bi bilo ranjenih okoli 150 ljudi, večina izmed njih lažje, poceni pa jo je odnesel tudi nespametni tovornjakar, ki je še pravočasno skočil na varno.

Mednarodna človekoljubna organizacija Amnesty International je v posebnem poročilu obtožila Kitajsko, da velja za eno izmed največjih neodgovornih držav na svetu, kar zadeva prodajo orožja režimom, ki dokazano kratijo človekove pravice. Med njimi so Sudan, Burma in Nepal. Najbolj sporna država je vsekakor Sudan, kamor je Peking v imenu vojnega dobičkarstva lani izvozil 200 vojaških tovornjakov, ki so bili po vsej verjetnosti uporabljeni proti upornikom in civilistom v Darfurju. Na odziv predsednika Drnovška še čakamo. Če ga bo karma spustila na realna tla.

Sicer pa je istočasno švedski mirovni inštitut SIPRI izdal redno letno poročilo o oboroževanju, razoroževanju in varnostnem položaju v svetu, v katerem med drugim ugotavlja, da so se vojaški izdatki v letu 2005 povečali, kar v bistvu niti ne preseneča. Lani so tako države v svetu po dostopnih podatkih za vojsko porabile svinjskih in jebenih in kurčevih 1118 milijard dolarjev oziroma 173 dolarjev na slehernega prebivalca Zemlje, kar je za 3.4 odstotka več kot leta 2004. Kar 80 odstotkov te rasti predstavljata vojaška poraba Združenih držav Amerike in njihova vojna proti terorizmu. Iz protesta danes tako sploh ne mislimo posredovati novice o tem, kakšno nevarnost za svet predstavlja Iran s svojim jedrskim programom.

Medtem pa v Bruslju poteka napeto srečanje zunanjih ministrov držav članic, ki so po večurnih zapletih dokončno sprejeli načelno soglasje o začetku vsebinskih pogajanj s Turčijo. Dogovor je kar nekaj časa resno ogrožal Ciper, ki je zahteval, da mora uradna Ankara najprej priznati grški del Cipra, čemur so sledile grožnje turškega premiera Recepa Erdogana, da bo njegova vlada spremenila svojo politiko do Unije, če bi ta spet zavlekla pogajanja. No, na koncu je bil vendarle dosežen kompromis, ko so zunanji ministri Ankari dali še nekaj časa, da prizna Ciper, sicer bo to vplivalo na napredek pogajanj z Brusljem. Skratka, gre za borbe papirnatih zmajev. Na dnevnem redu srečanja je še uradno priznanje Črne gore, do katerega pa do zaključka naše redakcije še ni prišlo.

So pa zunanji ministri prižgali zeleno luč tudi Hrvaški, ker je – kot je znano – z nedavno izročitvijo generala Anteja Gotovine izpolnila svoje obveznosti do haaškega sodišča. Hrvaško tako sedaj čaka evropski rentgenski pregled njene zakonodaje, seveda v prvi vrsti tiste, ki omogoča ali pa bo morala odslej omogočati čim bolj prosto pot prosti trgovini in posledični gospodarski konkurenčnosti. Neoliberalne zadeve pač, za katere Slovenci že vemo, kakšen vpliv imajo na delavske pravice in socialno šibke sloje prebivalstva.

Tudi o tem teče danes beseda med domačimi socialnimi partnerji, torej delodajalci, delojemalci in predstavniki vlade, ki spet sedijo za skupno mizo in se pogajajo o trgu dela in zaposlovanja v okviru prihodnjega socialnega sporazuma. O poteku pogovora smo povprašali našega že kar rednega dopisnika s tovrstnih srečanj, sicer predsednika Zveze svobodnih sindikatov, Dušana Semuliča:

////////////////////////////////////////////

Za konec pa še ena vehementna sramota za Slovenijo. Včeraj je beograjski nadškof Franc Perko v maši za pobite domobrance v Kočevskem rogu prav tam slednje razglasil za zmagovalce, narodnoosvobodilno borbo pa za prodajanje komunističnih pravljic, pri čemer naj bi bili tako partizani zgolj Stalinovi hlapci. Ne bomo rekli, da Perkotu jebemo vse po spisku, ravno tako ga ne bomo zmerjali z nacističnim izmečkom, ker nam to pač prepoveduje novinarska etika. Za mnenje o celi sramoti smo tako raje povprašali Darka Štrajna iz Liberalne akademije, ki se je na včerajšnjo mašo že odzvala v pismu za javnost:

////////////////////////////////////////////



Komentarji
komentiraj >>