Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
26. 11. 2002 (3907 bralcev)
Torek, 26. 11. 2002
Erik



Današnje OFF Poročilo je bilo povzeto iz poročil mednarodne humanitarne organizacije Amnesty International, s premetavanjem podatkov pa se je ukvarjal Erik.

Na zasedanju NATO pakta, ki je potekalo prejšnji teden v Pragi, so se vnovič srečali elitni vojni in naftni zaslužkarji, svetovni morilci ter njihovi novi brezhrbtenični služabniki. NATO bogovi smrti in terorja so na srečanju v Pragi govorili predvsem o širitvi alianse na vzhod in o zagotavljanju globalne varnosti, ki v njihovih očeh temelji predvsem na nadaljnji brezkompromisni militarizaciji našega sveta.

Sedaj pa si pobližje poglejmo, kako največje članice NATA že dolga leta ‘skrbijo’ za varnost po svetu. Za primer si lahko vzamemo kontinent, o katerem je bolj malo govora, čeprav se tam dogajajo največje in najbolj množične kršitve človekovih pravic - Afriko.

Afrika je v svojem zgornjem in srednjem delu zelo bogata z naravnimi viri, vendar kljub temu avtohtono prebivalstvo živi v strašnem pomanjkanju. Po ocenah Združenih Narodov naj bi se skoraj polovica prebivalcev saharne in ekvatorialne Afrike preživljala z manj kot enim dolarjem na dan. Življenjska doba prebivalcev je 48 let in vztrajno pada. Okoli 20% ljudi je prizadetih zaradi neštetih vojaških konfliktov. Samo v zadnjih desetih letih je bilo v saharni in ekvatorialni Afriki pobitih, mučenih, zasužnjenih in nasilno pregnanih na milijone in milijone nedolžnih civilistov.

Najbogatejše države sveta, ki so članice tako NATA kot tudi skupine G8, že leta zvesto dobavljajo orožje najrevnejšim afriškim državam - tudi tistim, ki jih Združeni Narodi uvrščajo med velike kršiteljice človekovih pravic. Z dolivanjem olja na ogenj razviti svet podpihuje oborožene konflikte in s tem spodkopuje vse možnosti za razvoj demokracije v večjem delu Afrike. Vse skupaj v imenu Dolarja, Eura in Svete Nafte, se razume. Poglejmo si nekatere najbolj izrazite primere ...

Združene države Amerike že vrsto let oborožujejo in usposabljajo vladne vojaške enote v Senegalu, Ugandi, Nigeriji, Sierra Leoneju in Ruandi. Zagotovo je najbolj sporno vojaško sodelovanje med Pentagonom in tako imenovano ‘Ruandsko patriotsko vojsko’, ki jo številne humanitarne organizacije obtožujejo množičnih pobojev civilistov. Eden izmed bolj srhljivih masakrov se je pripetil maja 1997, ko so sile Ruandske patriotske vojske pobile 2000 civilistov v severnih provincah Ruande.

Kanada in Sudan. Združeni Narodi uvrščajo Sudan med najrevnejše države tega sveta. Državljanska vojna, ki pustoši po Sudanu že od leta 1983, je do danes za seboj pustila okoli dva milijona grobov, medtem ko je pet milijonov ljudi moralo zapustiti svoje domove. Na drugi strani ima Sudan zelo bogate zaloge nafte. Mednarodni Denarni Sklad ocenjuje, da okoli 45% sudanskega državnega proračuna sestavljajo prihodki od prodaje nafte.

Kljub temu pa razvoj naftne industrije prebivalcem te države prinaša predvsem trpljenje in ne blagostanja. Sudanska vojska z izgovorom boja proti upornikom načrtno preganja plemena, ki živijo na naftnih poljih in ki so tako v napoto predvsem zahodnim naftnim korporacijam. Kanadska korporacija ‘Talisman Energy of Canada’ sudanski vojski pomaga graditi vojaška oporišča v zahvalo za njeno zvestobo in pomoč pri ‘osvobajanju' naftnih polj.

Velika Britanija in Demokratična Republika Kongo. Po ocenah Združenih Narodov so oboroženi konflikti znotraj Demokratične Republike Kongo od leta 1998 terjali že dva in pol milijona žrtev. Kljub obsežnim poročilom o gnusnih kršitvah človekovih pravic je velikobritanska vlada izdala posebne dovolilnice, ki prevozniškima podjetjema Planetair in Sky Air Cargo omogočajo dostavljanje orožja vladni vojski Demokratične Republike Kongo. UN - ovi inšpektorji opozarjajo, da obe angleška podjetja z orožjem oskrbujeta tudi vojaške enote v Angoli in Sierra Leoneju.

Nemško vojaško podjetje ‘Heckler & Hock’ z blagoslovom nemške vlade izvaža orožje v 20 afriških držav, med katere sodijo Angola, Etiopija, Kenija, Nigerija, Sudan, Zambija, in tako dalje. Februarja letos so kenijski policisti ustrelili tri otroke s puškami ‘G3’ Heckler & Hock - ove proizvodnje. Otroci - stari od 10 do 16 let - so demonstrirali proti uničenju mestnega otroškega igrišča. Kot da že to ne bi bilo preveč, drugo nemško vojaško podjetje ‘Fritz Werner’ v Afriki gradi nove tovarne za proizvodnjo orožja.

V prvih desetih mesecih leta 2001 je članica NATA, Italija, nekaterim afriškim deželam namenila za skupno 16 milijonov eurov vojaške opreme. Med prejemniki orožja sta bili tudi Nigerija in Kenija - državi, ki sta uvrščeni visoko na seznamu največjih kršiteljic človekovih pravic. Humanitarne organizacije obtožujejo nigerijske in kenijske varnostne sile za poboje civilistov in pretirano uporabo sile nad mirnimi demonstranti, aktivisti in opozicijskimi politiki.

Naslednja članica NATA, Francija, z orožjem zalaga v glavnem francosko govoreče afriške države kot so naprimer Burkina Faso, Kamerun in Republika Kongo. Vojaška pomoč tem državam temelji predvsem na odvisnosti Francije od afriške nafte. V letu 1998 je Francija v Republiki Kongo sponzorirala poboje na deset tisoče nedolžnih civilistov. Skoraj milijon ljudi je bilo pregnanih iz svojih domov. Bivši predsednik francoske naftne korporacije ‘Elf’ je nedavno priznal, da je njegovo podjetje priskrbelo orožje obema stranema, vpletenima v oborožene konflikte - tako upornikom kot tudi vladni vojski Republike Kongo.

Tako torej NATO bogovi terorja in smrti skrbijo za zagotavljanje varnosti in razvoja demokracije po svetu - s prodajanjem orožja in s spodbujanjem proste trgovine, ki temelji predvsem na načelu ‘kri za nafto’. Mesarji otrok in vojni profiterji, ki so na praškem vrhu NATA razpravljali o globalni varnosti, bi se lahko že enkrat streznili in doumeli, da nikoli ne bo svetovne varnosti brez osnovnih človekovih pravic.


Komentarji
komentiraj >>