Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Metelkova kot kolateralna žrtev predvolilnega kulturnega boja (3406 bralcev)
Sreda, 14. 6. 2006
tomazza



Res je nekako težko verjeti, da gre v dogajanju zadnjih dveh dni na ozemlju Metelkove mesta zgolj za slučajno sosledje dogodkov. Po sinočnji javni tribuni o avtonomnih kulturnih centrih visokopoetičnega naslova: »A pod oknom nežno brundajo nam bagerji«, ki jo je v imenu ljubljanske izpostave Mladega foruma Socialnih demokratov organiziral s strani Mestne občine Ljubljana nastavljeni koordinator za Metelkovo in aktivni član Socialnih demokratov Dario Sereval, so se namreč v zgodnjih urah današnjega dne na dvorišču Metelkove znašli še gradbena inšpektorica, delavci in bager.

Tudi tretji poskus rušenja po vzoru rimskih vrtov postavljene urbane skulpture, Male šole, zaradi spleta naključij, hitrega odziva delujočih na Metelkovi in njenih podpornikov ter pravzaprav amaterskega pristopa gradbene inšpektorice sicer ni uspel. Toda tako grožnja s samim rušenjem, tako same Male šole, kot pravzaprav vseh objektov, ki so jih ob zadnjem delovnem obisku tudi z denarjem Mestne občine Ljubljana in kulturnega ministrstva postavili rokodelci iz združenja Axl und Kelle, kot vse ostale grožnje pravzaprav vseh možnih inšpekcijskih služb, kar jih je najti v tej državi, ostajajo še kako zelo aktualne. In to seveda ne samo za Metelkovo in tam delujoče, pač pa je v luči predvolilnega kulturnega boja na političnem udaru pravzaprav vsa neodvisna kultura na Slovenskem. In to tako s takoimenovane politične desnice kot tudi s takoimenovane politične levice.

In če zgolj za primer vzamemo samo glavno mesto, v katerem sta Mestna občina pa tudi samo Ministrstvo za kulturo dolgih 13 let celo z javnimi financami aktivno podpirala nezakonitost, pravzaprav pa izvenzakonskost delovanja Metelkove, ki je te dni nekako še najbolj na udaru. Pomen in sama usoda Metelkove je namreč očitno simbolne narave tudi za vso ostalo neodvisno sceno, kolikor je še v tej državi, kjer jo nažirajo s strani lokalnih oblasti kot javni zavodi ustanovljeni mladinski centri, sploh še ostalo. Inšpekcijski obiski, kazni, rušenja in kar je še podobnih inšpekcijskih represivnih ukrepov, so tako predvsem sredstva in metode, s katerimi se naj, če že ne popolnoma fizično pa totalno-mentalno, surovo zatrejo produkcijske prakse, ki odstopajo od prevladujočih vzorcev mainstream-potrošniške v okvirih legalnosti benigne kulturne in socialne produkcije na Metelkovi in drugod na Slovenskem.

Kolikor že da je ob splošnem napadu, ki ga v pripravah na lokalne volitve novembra jeseni, v luči kulturnega predvolilnega boja uprizarjata politični opciji, od katerih je ena zaenkrat še na oblasti v mestni občini Ljubljana, druga pa že suvereno obvladuje celo državo, v vzpostavljanju splošne ljudske fronte za obrambo Metelkove in njej sorodnih avtonomnih prostorov na Slovenskem na prvi pogled zgrešeno ta napad politizirati, gre vendarle zgolj in samo za to. Sama Metelkova in njej sorodni prostori v domovini pa so zgolj kolateralna škoda predvolilnega boja za lokalno oblast. V tem politikantskem duhu, katerega edini smoter pač je, da se mobilizira volilna čreda, je namreč popolnoma vseeno, kaj se bo z Metelkovo tudi dejansko zgodilo.

Za to, kar pa se bo na ozemlju Metelkove dejansko zgodilo, pa je kot investitor in po dolgoročni pogodbi z lastnikom, Ministrstvom za obrambo, odgovorna predvsem lokalna mestna oblast. Javno tribuno, kot jo je sinoči v Menzi pri koritu zgolj za najbolj naivne pripravil tam samooklicano nepolitični podmladek stranke, katere kandidatka je leta 2002 bila aktualna županja Danica Simšič, je namreč moč brez vseh silnih sponzorjev, ki so se kot da smo se znašli v Mestu nakupov in ne Mestu Metelkovi svetili izza povabljenih razpravljalcev, je namreč moč organizirati v pičle pol ure. Nenazadnje je bil tam edini strankarsko profilirani govornik, moderator, dr. Lev Kreft. Pa še ta bi se gotovo brez vsakih zadržkov odzval vabilu. V tem je tudi glavna kritika delujočih na Metelkovi, saj tisto, kar z lahkoto narediš sam, res ne gre kar tako za prepustiti posamezni politični opciji in s tem tvegati, da še bolj očitno postaneš kolateralna škoda predvolilnega kulturnega boja.

Kritika mestnih oblasti pa je seveda predvsem v tem, da je do sedaj pred težavami, ki so šele v tej predvolilni kampanji za županjski stol in mestno oblast izbruhnile na plan, prav po nojevsko tiščala glavo v pesek. Ni nepomembno, da ima na državni ravni vladajoča politična opcija po dolgih opozicijskih letih v ljubljanskem mestnem svetu občutek, da si lahko na jesenskih lokalnih volitvah pribori še to korito. Za pogrešati je tako predvsem konkretno politično akcijo. Ne priprave javnih tribun in visokoletečih a v svojem bistvu praznih besed podpore, pač pa sklepe, resolucije in kar je še podobne navlake, s katerimi nam prebivalcem glavnega mesta aktualna mestna oblast že tako preureja in predpisuje vsakdanje življenje.

Teza, da so sinočnjo Javno tribuno, noč pred tem, ko je na Metelkovi tudi dejansko sicer v prazno in prav nič prijazno pobrundal bager, v politični opciji, ki je še vedno na mestni oblasti, pripravili kot za usodo Metelkove zaskrbljeni posamezniki, je namreč popolnoma privlečena za lase. Skrb kot posameznik lahko izkažeš zgolj kot posameznik in ne kot pripadnik politične nomenklature, ki je ob politizaciji Metelkove v zadnjih letih aktivno zagovarjala tudi njeno legalizacijo, ne da bi ji bilo pravzaprav jasno, kaj to za Metelkovo samo sploh pomeni.

Zato pravzaprav ne preseneča, da je nadaljnja usoda Metelkove prvovrsten političen problem. Toda političen v smislu onstran banalnega dojemanja politike zgolj znotraj obstoječe strankarske partitokracije. Na to sta sicer pokazala tako sama politikantskih okovov razbremenjena razprava na sinočnji tribuni kot tudi sam današnji jutranji upor nameravanemu rušenju Male šole. Koncepti državljanskega upora, javnega kršenja zakonov in javnega upora vladajoči politiki podrejenemu administrativnemu aparatu so pač bližje stanju avtonomnega duha, kot pa aktivno sodelovanje v predvolilnem kulturnem boju, kot ga te dni na plečih Metelkove uprizarjata samooklicana politična levica in desnica. Mogoče pa se bo potrebno po zglede aktivnega upora ozreti tudi na provinco, onstran ljubljanske kotline, kjer so posamične prakse upora še kako zelo žive.

ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z Metelkovo kot simbolom predvolilnega kulturnega boja v zobeh prispeval danes ob res nekrščanski uri prebujeni Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>