Hyung Jungeon se je rodil leta 1900. V Šanghaju je študiral germanistiko, po končanem študiju pa se je vrnil v Korejo. To je bil čas japonske okupacije, ki je trajala vse do konca druge svetovne vojne. Hyung Jungeon je v korejski literarni prostor vstopil leta 1920 s kratko zgodbo Žrtvovane rože, napisano v realističnem slogu. Zgodba je naletela na velik, večinoma negativen kritiški odziv. Zgražali so se predvsem starejši literati, češ da gre za golo neolepšano opisovanje realnosti, medtem ko jim je mlajša generacija, že dodobra prežeta z evropskim realizmom in naturalizmom, odgovarjala, da je smisel pisanja ravno v tem: prikazovati življenje takšno, kakršno je, brez olepšav. Jungeon je pisateljeval dobrih sedem let in še danes velja za izjemnega pisca realistične kratke proze. Leta 1926 je izšla njegova zbirka kratkih zgodb Obrazi Koreje, v kateri je portretiral tragično življenje pripadnikov različnih družbenih slojev v Koreji. Leto kasneje je postal urednik pri korejskem časopisu Dong – A Ilbo. Ko je korejski maratonec Sohn Kee - chung na olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936 osvojil zlato medaljo, je omenjeni časopis objavil veliko fotografijo zmagovalca z izbrisano japonsko zastavo na njegovem dresu. Jungeon in fotograf sta bila aretirana, obtožena prevratništva in obsojena na leto dni zapora. Njegovega pogumnega dejanja so se spomnili lani, ko so mu posmrtno podelili predsedniško odlikovanje. Jungeon je vseskozi zavračal vsakršno literaturo, ki ni bila vpeta v realnost tistega časa in ni izrisovala trpljenja, ki ga je doživljala Koreja. Realizma ni pojmoval kot fotografske tehnike, ki skuša zajeti, vsak, še tako droben detajl vsakdanjega življenja, ampak je želel prikazati splošno podobo propadajoče Koreje, ki se ni mogla izviti iz primeža japonske okupacije. Leta 1943, dve leti pred korejsko osvoboditvijo, je podlegel bolezni.

Zgodba o profesorici B. je bila objavljena leta 1925, v obdobju, ko sta na korejsko literaturo močno vplivala evropski realizem in naturalizem. V tem času ženska svoboda družbeno sicer še vedno ni bila sprejemljiva, vendar so mlade generacije deklet začele zahtevati več svoboščin, prepad, ki je tako nastal med mlajšimi in starejšimi generacijami pa je satirično opisan v zgodbi.