Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Kaj se pravzaprav skriva za Zborom za Ljubljano? (3651 bralcev)
Četrtek, 15. 6. 2006
Urh



Pred jesenskimi lokalnimi volitvami je iz dneva v dan znanih več strankarskih kandidatov, ki se bodo potegovali za mesto župana v svojih občinah. Najbolj zanimivo bo kajpada v Ljubljani, ki je bila do sedaj pod okriljem levičarsko usmerjenih strank, sedaj pa se v bistvu niti ne ve, če bodo slednji letos obdržali svojo tradicionalno oblast v prestolnici. Zaenkrat tudi ni znanih nobenih imen kandidatov, jasno je le, da je desnica že začela svojo predvolilno ofenzivo. Poleg Slovenske demokratske stranke je ena izmed zadnjih alternativ Socialnim demokratom in Liberalni demokraciji Slovenije tako imenovani nestrankarski Zbor za Ljubljano. Slednjemu predseduje direktor programskega Sveta radiotelevizije Slovenija, Stane Granda. Poleg njega je ena izmed ključnih figur ustanovitve Zbora pesnik in član Nove revije, Niko Grafenauer.

Kot smo slišali, je glavni razlog ustanovitve Zbora zaskrbljujoče stanje Ljubljane, ki naj bi bolj spominjala na provincialno mesto, ne pa na urbano središče Slovenije. Sedanja občinska oblast je po mnenju predstavnikov Zbora imela vse možnosti, da Ljubljano spremeni v urbano središče, a tega ni storila in je zato skrajni čas za prevetritev, je še nedavno dodal Grafenauer. Saj bi bila tako za Slovenijo, ki bo leta 2008 predsedovala Evropski uniji, velika sramota, če bi njeno glavno mesto spominjalo na provinco. Kaj je v Ljubljani tako provincialnega, razen tega, da je za evropska merila pač proti drugim prestolnicam malo mesto, predstavniki Zbora ne povedo in tako ostaja zakrito v meglo.

Morda Grandi in Grafenauerju ne bi škodilo, če bi si kdaj ogledala objekta tipa Metelkova in Rog ter kulturno in socialno dogajanje znotraj njiju, saj se s takšno kulturno ponudbo ponaša malokatero evropsko mesto. Pa naj potem govorita o vaškosti Ljubljane. Vendar pa verjetno pod provincialnostjo razumeta prav takšne objekte. Stojijo na dobrih mestih, pa jih ne morejo izkoristiti. Namesto te umazanije bi tako po njihovi logiki lahko tam postavili svetleče zgradbe, ki bi prinašale profit, poleg tega pa bi pripomogle k bolj urbanemu izgledu. Saj je konec koncev za današnjo slovensko družbo ravno potrošništvo sinonim za urbanost, zaradi katerega ni uspela niti volja ljudstva, ki se je na referendumu odločila za zaprtje trgovin ob nedeljah.

Koliko je Zbor za Ljubljano nadstrankarski in je v njegovem interesu zgolj lepša prihodnost Ljubljane, je pokazala izjava Dimitrija Kovačiča, predstavnika mestnega odbora Slovenske demokratske stranke Ljubljana. Slednji je zelo pozitivno pozdravil ustanovitev gibanja in predlagal, da bi lahko kar skupaj poiskali kandidata za bodočega ljubljanskega župana. Po mnenju Kovačiča mora biti nov župan demokrat in voditelj, ki bo sposoben očistiti prestolnico umazanije in drugih nadlog, ki jo razjedajo. Pri tem mu lahko pomaga kar vlada s svojimi zakonskimi predlogi, ki bodo med drugim tudi nevsiljivo beračenje obravnavali kot kaznivo dejanje. Ker beračenje ne more biti legitimna življenjska izbira posameznika, poleg tega pa prinaša umazanijo, se ga je treba pač znebiti z represijo. Zakaj bi to gledali kot v oči bodeč socialni primer, če pa tako in tako po njihovem demokratskem mnenju nočejo ali ne znajo delati. To potrjujejo tudi socialne reforme, ki jih oblast hoče izpeljati in pa zmanjševanje socialne podpore brezposelnim.

Mogoče Kovačič, ki je pod okriljem Janeza Janše, slednji pa hoče imeti vse v svojih vajetih, vidi največje slabosti sedanje občinske oblasti med drugim v tem, da Metelkova še vedno stoji ter da v Rogu ljudje še vedno nemoteno ustvarjajo. V bistvu je jasno, da je oblast sprva pritiskala na inšpektorat za okolje in prostor, naj končno poruši Malo šolo in Jallo Jallo. Projekt rušenja še zdaleč ni zastaral, bo pa vlada, če ji že rušitev ne uspe, Metelkovo poskušala sesuti na veliko bolj prefinjen način, namreč z novim zakonom o gostinstvu. V okviru novega zakona tržni inšpektorat že pridno izvaja sankcije proti Metelkovi.
Bojazen pred izginotjem avtonomnih marginaliziranih skupin – ki so sestavni del moderne pluralne urbanosti -, ki jih ne zanima konvencionalna kultura oziroma uničenje prostorov, ki jim omogočajo skupno druženje in ustvarjanje, pa ne prihaja samo iz političnih krogov. Predsodek proti različnim modernim umetnostim se vleče v Sloveniji že od začetka dvajsetega stoletja in bi lahko rekli, da ga danes poosebljajo kulturniki tipa Grafenauer. Izidor Cankar, znani slovenski umetnostni zgodovinar, je to tradicijo začel v prvi polovici prejšnjega stoletja, ko je modernistično avantgardo – ki je bila temelj za drugačno kulturo in je temeljila na prevrednotenju vrednot - označil za izmeček in nekaj, kar sploh ni umetnost. Slednjo pa si je sam predstavljal kot enost Evrope, ki jo druži krščanski duh. Mimogrede, nekateri funkcionarji z Ministrstva za kulturo obžalujejo, da mora njihove stavba stati zraven Metelkove, saj naj ta ne bi imela nobene zveze s kulturo in umetnostjo. Gre seveda za enak argument, ki ga je izrekel Izidor Cankar.

Zbor za Ljubljano si lahko zato prej predstavljamo kot resno grožnjo sodobni pluralni urbanosti, ne pa kot zavzemanje za njeno urbanost. Kar lahko dobimo iz njihovih rok, je še več trgovskih centrov, kolosejev, dragih stanovanjskih naselij, mainstreamovskih lokalov, kulturnih institucij, ki še vedno živijo v obdobju romantike, in pa kičaste, dolgočasne promenade. Za turiste pač, ki bodo pač tu puščali svoje dolarje, funte, jene in evre. Ve se, kdo bo od tega imel največ koristi.


Komentarji
komentiraj >>