Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Referendum proti privatizaciji slovenskih železnic (3411 bralcev)
Sreda, 27. 11. 2002
tomazza



Ali naj se s predlaganim zakonom o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice uredi preoblikovanje in privatizacija javnega podjetja Slovenske železnice drugače, kakor je predlagano, in sicer tako, da javno podjetje Slovenske železnice še naprej deluje kot javno in enovito podjetje ter kot takšno zagotavlja javni interes, kakovostne železniške storitve ter varnost in urejejnost železniškega prometa; da se v javno podjetje Slovenske železnice vključijo tudi vse tiste dejavnosti, ki so nujno potrebne za izvajanje železniških storitev, da se v primeru privatizacije javno podjetje Slovenske železnice privatizira zgolj kot celota, s tem da država tudi v prihodnje ohrani večinski delež in s tem prevladujoč vpliv; da v skladu z zahtevami Evropske unije vlada zagotovi takšno finančno strukturo, na podlagi katere se bodo vzpostavile razmere za uspešno poslovanje javnega podjetja Slovenske železnice; da vlada javnemu podjetju Slovenske železnice zagotovi dolgoročno sistemsko financiranje tistih železniških storitev, ki se izvajajo zaradi javnih koristi, in to v takšni višini, da bo v celoti pokrita cena, ki jo določa država, in dejanskimi stroški javnih prevozov, ki jih zahteva država, in bo zagotovljen tudi ustrezen razvoj; da vlada zagotovi pospešeno izvajanje nacionalnega programa razvoja slovenske železniške infrastrukture.

Uf. Takšno je predlagano referendumsko vprašanje, s katerim naj bi o prihodnji usodi zaenkrat še javnega podjetja Slovenske železnice, na predhodnem zakonodajnem referendumu predvidoma 12. januarja odločali slovenski do sodelovanja na volitvah upravičeni državljani. Zahtevo za razpis referenduma proti vladnemu predlogu zakona o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic je v imenu svetov delavcev ter sindikatov na Slovenskih železnicah in v družbah, ki so v večinski lasti tega podjetja, je v Državni zbor 8. novembra vložil predsednik sveta delavcev SŽ. Za razpis referenduma v domovini sicer zadostuje najmanj 40 tisoč podpisov, železničarski sindikalisti pa so jih v Državni zbor dostavili, kar 20 tisoč več. Skupaj torej kar 60 tisoč podpisov.

Prvi odzivi domačih zakonodajalcev, ki se tako močnega nasprotovanja zaposlenih v zaenkrat še javnem domačem železniškem prometu prav gotovo niso nadejali, pa so mlačni. Celo v vladnih strankah, kjer so v skladu s svojimi evropskimi usmeritvami tudi zakuhali načrtovano delno privatizacijo javnega železniškega prometa, pač priznavajo, da zakonodajalcu ne preostane drugega, pravzaprav pa sploh nima druge možnosti kot da referendum tudi razpiše. Edini manever, ki jim je tako še ostal, da vsaj poskusijo nekoliko zamajati trdno antiprivatizacijsko naravnanost železniškega delavstva, so tako le politično taktični pomisleki, da je po svoji dolžini v domači referendumski zgodovini rekordno vprašanje povprečnemu državljanskemu umu nejasno.

S tem pravim malim puntom domačih železničarskih proletarcev pa se je spet enkrat pokazalo, da smo že kar nekaj časa del skupnega evropskega do javnih dobrin nenaklonjenega prostora. Zaradi načrtovanih privatizacijskih posegov v javni železniški transport smo tako te dni že lahko priča številnim opozorilnim stavkam domačim železničarjem evropskih sodrugov. Javno je namreč nekaj povsem diametralno nasprotnega privatnemu in očitno je, da so se evropske politične smernice namenile javnost do sedaj uveljavljenih dobrin in storitev povsem nadomestiti s privatnim.

Privatizacija vsakršne doslej javne dobrine in storitve pa v prvi vrsti pomeni, da smo priča premiku od miselnosti zagotavljanja javnega dobrega k miselnosti maksimiranja profita. Ta pa javno in javno dobro, ki ga to omogoča in zagotavlja, povsem nedvoumno izključuje. Pravo vprašanje torej ni, ali je referendumsko vprašanje, ki so ga verjamem da skrbno in kar nekaj časa pripravljali in obdelovali železničarski sindikalisti, povprečnemu državljanskemu do sodelovanja na volitvah upravičenemu umu dovolj jasno ali ne.
Tisto temeljno bistvo v zgodbi o s strani vlade načrtovanemu preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic tako je, kakšna naj bo naša bodoča evropska država. Oziroma drugače ali bo njen ustroj tudi v praksi omogočal izvajanje prvega določila domače ustave, torej da je domovina v prvi vrsti socialna in pravična država. Pravična že, toda do koga? Ali samo do lastnikov, lastnine in kapitala, ali tudi do povsem običajnih ljudi vpetih v ta globalni sistem neoliberalističnega izkoriščanja? Predvsem zaradi te za prihodnost temljne dileme, ki bo določala našo skupno prihodnjo kakovost življenja, pa je ta sindikalistični upor domačih železničarjev vredeno podpreti.

Referendum, s katerim se je vsaj začasno zaustavil vladni poskus privatizacije Slovenskih železnic torej bo, ne glede na dolžino in jasnost napisanega referendumskega vprašanja, pa temeljna dilema ostaja: Ali ste za privatizacijo javnih dobrin, zakoličenih v nekem do javnega dobrega bolj prijaznem sistemu ali ne? Svoje stališče od svojega državljanskega telesa odtujenim domačim oblastnikom pa bomo predvidoma lahko oddali 12. januarja prihodnje leto.

ODPOVED: Tudi današnji N-euro moment s strani domačih oblastnikov načrtovano privatizacijo javnega železniškega prometa v zobeh sem prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>