Dokaz, da je tudi slovenski medijski prostor v imenu državotvornih interesov vladajoče politike in z njo prepletenega kapitala že prav monolitno enoumen, je, da, razen častnih izjem, med katere sodita radio, ki ga pravkar poslušate, in sestrska študentska radijska postaja v Mariboru, nobeno drugo medijsko trobilo večinskega diskurza ni poročalo o včerajšnjem prvem dejanju svojevrstnega kafkovskega procesa, ki se je odvijalo na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Aleksandar Todorović je predsednik društva Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov ter medijsko in javno nasploh eden najbolj izpostavljenih borcev za popravo krivice izbrisa 18.305-ih oseb iz registra stalnih prebivalcev, protiustavnega administrativnega genocida Republike Slovenije. Na zatožno klop so ga zaradi domnevne razžalitve in klevetanja v populistični oddaji Trenja postavili zasebni tožniki Andrej Šter, Slavko Debelak in Alenka Pervinšek Mesojedec. Prvo dejanje procesa je sicer, kako zgovorno, spodletelo zaradi proceduralne napake, toda sam sodni razplet tega procesa bo predvsem pokazal, ali je v tej državi in družbi fašistu še vedno moč javno in v obraz povedati, da je fašist.
Aktualno dogajanje zadnjih nekaj dni, predvsem govoričenje upokojenega beograjskega nadškofa Franca Perka v Kočevskem Rogu in državnozborsko jajcanje o takoimenovanih vojnih zakonih, kar sta eklatantna primera revizije kolaboracionizma in s tem seveda tudi fašizma in nacizma, sicer daje slutiti, da v tej državi in družbi že sedaj ni več moč fašistu v obraz reči, da je fašist. Oziroma, da je to privilegij, ki ga imajo na voljo zgolj še pravični in pokončni ljudje s hrbtenico, ki jih ni strah posledic morebitnega sodnega pregona razžaljenih zasebnih tožnikov. In mednje gotovo sodi tudi Aleksandar Todorović.
Golo in z dokumenti te države dokazljivo dejstvo je, da so bili zasebni tožniki Andrej Šter, na dan izbrisa notranji minister, Slavko Debelak, takrat državni sekretar za upravno-pravne zadeve, in Alenka Pervinšek Mesojedec, v tistih časih državna podsekretarka na taistem represivnem ministrstvu, ključni izvrševalci politično in nacional-šovinistično motiviranega izbrisa 18.305-ih oseb, državljanov nekdanjih republik bivše države, iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Nenazadnje to pričajo njihovi podpisi na zajetnem kupu uradnih dokumentov, ki jih v zasebni zbirki hrani tudi Aleksandar Todorović. Po več odločbah ustavnega sodišča je nepreklicno jasno tudi, da je bil izbris nezakonit in protiustaven. Po več letih agonije izbrisanih in ignorance odločb ustavnega sodišča s strani države, ker status in pravice še vedno niso povrnjene vsem izbrisanim, bodo naposled intervenirala Evropska sodišča. Jasno pa je tudi, da danes razžaljeni tožniki Šter, Debelak in Mesojedčeva za to nezakonito in fašistično dejanje države Slovenije kot takrat odgovorne osebe pač ne bodo nikoli odgovarjali. Še več, celo v zadnjem času je bilo moč Slavka Debelaka javno slišati, da prav ničesar ne obžaluje in da bi tudi danes ponovno ravnal tako, kot je leta 1992.
Obdolženec razžalitve in klevetanja, Aleksandar Todorović, se je sicer na ta svojevrsten kafkovski sodni proces dobro pripravil. V svoj bran namerava poklicati in zaslišati vrsto prič. Tudi včeraj na sodišču mu je ob boku stala dvajseterica izbrisanih aktivistov. Zgovorno dejstvo je, da je sam začetek tega kafkovskega sodnega procesa onemogočila prav proceduralna napaka. Nenazadnje si številni v tej državi prav za proceduralno napako prizadevajo prikazati tudi sam izbris. Dejanja in stališča odgovornih, mednje sodi tudi ta poskus zasebne tožbe zoper Aleksandra Todorovića, sicer sama zase pričajo, da o napaki pač ne moremo govoriti, saj je šlo za načrtovano in sistematično početje. Ob stalno bivališče in vse pravice, ki iz njega izhajajo, so bili namreč samo novonastali tujci iz južnih republik ranjke države.
Že sama obravnava, ki ni bila glavna, kot se je proceduralno narobe na vabilu na obravnavo zapisalo uradnikom ljubljanskega Okrožnega sodišča, pač pa poravnalna, je sicer pokazala, da so se zasebni tožniki in - pa tvegajmo še eno tožbo – fašisti Andrej Šter, Slavko Debelak in Alenka Pervinšek Mesojedec nekoliko zaleteli. Od sodnega pregona Todorovića bi bili namreč pripravljeni odstopiti, če se je ta pripravljen javno opravičiti. Temu to v resnici ne pride niti na kraj pameti. Vse dokler bo namreč Republika Slovenija ne na vladavini prava temelječa država, kar dokazuje nespoštovanje odločb Ustavnega sodišča, je vsaka javna pozornost okoli fašistične narave izbrisa in fašistov, ki so ga po naročilu svojih političnih gospodarjev izvajali, za izbrisane več kot dobrodošla.
Toda kljub včerajšnji sodni farsi, ki jo predstavlja ta kafkovski proces zoper Aleksandra Todorovića, so domača enoumna in državotvorna občila onemela in tako poskrbela, da je ta minil brez omembe vredne javne pozornosti. Kronski dokaz torej, da Slovenija pač ni več država, v kateri lahko fašistu povsem mirno v obraz rečeš, da je fašist. In vsaj to bi nas pa že res lahko nekoliko skrbelo.
ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem s sodnim pregonom Aleksandra Todorovića s strani razžaljenih in nikoli kaznovanih izvrševalcev izbrisa v zobeh prispeval Tomaž Z.
Re: Poskus sodnega izbrisa fašizma
en k ma kej soli v glav [04/02/2007]
heh,takoj se vidi da je clanek pomanjkliv in prevladuje cisto osebno mnenje pisatelja in se temu res ne more rec kakovosten clanek oz da se sploh lahko to objavi je zalost za urednistvo (sam kaj cmo,zivimo v casih prostega govora),kako lahko oznacte za tako ikono?!Clovek nima ne kulture ne izobrazbe in movza dnar zdj vn od tega k ga vi vlecete po zobeh iz dneva v dan...lepo vs prosim da vsaj pisete o stvareh ki jih poznate in veste da so resnicne,ce pa ne morte tega pol pa pac ne sodite na to delovno mesto in zacnite pisat clanke za ksne boyband skupine in recenzije ali bi vam blo se to pretezko?Dost zalostn da clovek ne more bit vec objektivn....
odgovori >>
Re: Poskus sodnega izbrisa fašizma
tomazza [05/02/2007]
Da sol v glav ni najbolj koristna, je sicer že samo po sebi razvidno iz napisanega komentarja, ki ga resnici na ljubo v celoti niti ne razumem, pa sem prepričan, da v tem le nisem tako osamljen. Kaj čem, mi pač manjka ta Kultura in ta Izobrazba.
Bi pa vseeno povedal, da je "članek", o katerem je govora, avtorski radijski komentar, in da je zanj že po definiciji značilno, da odraža čisto osebno mnenje komentatorja določenih dejstev oz. pojavov, da, če že steguješ jezik, do česar imaš vso pravico, vsaj jasno poveš, kaj je v njem neresničnega in v čem da se kaže moje slabo poznavanje problematike izbrisanih, s katero se aktivno ukvarjam že od leta 1999.
Kar pa se tiče objektivnosti, mi je pa le žal, da ti moram prav jaz sporočiti, da objektivnost kot taka v realnosti, razen kot mantra trenutnih političnih oblastnikov, ki novinarsko delujoče po nekdanjih vzorcih dojemajo zgolj kot družbeno-politične delavce, ki naj ne glede na to, kake neumnosti oblastniki stresajo, te le skrbno zapisujejo in posredujejo naprej med Resnice željno neuko ljudstvo, pač ne obstaja. Gre za družbeni konstrukt, neko idealno kategorijo, ki bi se ji naj pri pisanju informativnih zvrsti novinarskega pisanja in ne komentarjev, za kar gre pri pisanju, na katerega se nanašaš, čimbolj približali, ki pa v praksi nikoli ni izvedljiva zaradi najmanj treh stvari:
1. indivudalnega samoomejevanja (samocenzure) pišočega
2. notranjih silnic in razmer v medijski hiši, za katero piše
3. zunanjih vplivov političnega in kaptalskega okolja
Pa brez zamere, samo čisto vsega shita, ki jih eni, ki očitno še ne vedo kako zelo da jim sol v glavi škodi, objavljajo na teh straneh, nam pa tudi ni treba vedno krotko požret.
Tomaž Zaniuk, univ. dipl. nov.
odgovori >>
Re: Poskus sodnega izbrisa fašizma
Spela Vehar [31/10/2009]
Oh hvala za tale komentar, tudi sama se povsem podpišem pod tvoje mnenje in dodajam, da v luči zadnjih dogokov, ko opozicija obtožuje kresalovo, da je povečala število izbrisanih zaradi političnih interesov in da bodo zahtevali enormne odškodnine, pišem članek. in zaboga znajdem se v situaciji, ko naj bi bila "objektivna" ampak če hočem biti poštena, je vse kar lahko storim samo grajam opozicijo, ki želi izbrisanim pravico, ki jim absolutno in nedvoumno po odločbi ustavnega sodišča tudi pripada! pa še vsak argument opozicije je naravnost za lase privlečen in se ga da zakonsko in pravno izpodbijati. mislim pa, da želi opozicija s svojim trobljenjem o tem kako nas želijo izbrisani izkorišćati, samo zavajati javnost, medtem ko sami dobro vedo da pravno gledano nimajo nobene podlage.
odgovori >>