Petek, 7. 7. 2006
juREm
* »Naša glasba je takšna, kot bi ameriška mularija kopirala komade, ki jih dela evropska mularija, ki pa se zgleduje po ameriških hip-hoperjih«. Tako je svoj debutantski album, izdan za britansko založbo Big Dada, opisala četvorka, ki tvori baltimorsko zasedbo Spank Rock. Pravzaprav je baltimorske »štimunge« na plošči YoYoYoYoYo bore malo, saj so vsi štirje člani skupine že zdavnaj razseljeni in preseljeni v New York, deloma tudi zaradi tega, ker je konec devetdesetih let hip-hop scena v Baltimoru čisto preprosto ponujala premalo izzivov in kreativnih navdihov. In to ravno v trenutku, ko so se v glavah dveh raziskujočih kovačev ritma začeli formirati prvi obrisi tega, kar je kasneje postalo Spank Rock.
Naeem Juwan in Alex Epton sta se rodila in odrasla v Baltimoru, prvi v revnejšem predelu, kjer je s pomočjo svoje sestre že zgodaj prišel v stik s hip-hop kulturo, drugi pa v malce bolj elitnem predelu, kjer so pri glasbeni vzgoji veljali edino glasbeni konservatoriji, umetniški starši pa so z navdušenjem podpirali prav vsak Eptonov kreativni impulz. Na koncu sta oba končala v kolesju glasbenih studijev, le da po ločenih kanalih, saj se Juwan in Epton dolgo časa sploh nista poznala. Za to je bil potreben njun someščan Chris Rockswell, ki ju je predstavil na eni od njegovih grafitarskih razstav in se domislil, kako bi bilo fino, če bi skupaj delali glasbo. Seveda je kot didžej takoj postal tretji član Spank Rocka z odličnim občutkom za dobre žurke in vse elemente, ki so za to potrebni. Četrti član zasedbe je prav tako didžej, designer in odlični nakladač Ronnie Darko, ki v skupini skrbi za visoko moralno raven in zadostne mere alkohola v njihovi krvi. Ampak kljub vsemu temelje skupine predstavljata Juwan in Epton. Prvi je po svojem odhodu iz Baltimora najprej odšel v Philadelphio in se zapletel v tamkajšnjo »neo soul« sceno, pustil študij, začel poslušati punk, zavrgel vse svoje hip-hop cedeje in se posvetil zvoku, ki je bil takrat specifično njegov. Epton je po drugi strani študiral na konservatoriju v Novi Angliji in se kasneje v New Yorku pridružil pop-punk-elektro skupini Zero Zero. Vmes mu je uspelo dobiti neke vrste pripravništvo v studijih založbe DFA in na ta način izpiliti svoje poznavanje studijskega dela. Eventualno se je potem začel ukvarjati še s Pro Toolsi in po srečanju z Juwanom je bilo sodelovanje praktično neizbežno. Oba pravita, da je njun snemalni proces zelo zapleten, saj najprej ustvarita komad in ga potem po želji remiksata in predelujeta, vmes pa na ritme polagata žurerska in na momente celo družbeno-kritična besedila. Sicer pa je celotni karakter plošče YoYoYoYoYo dokaj zabavljaški, še posebej ker je sestavljena iz zelo mainstreamovskih ritmov, ki jih Spank Rock pač postavljajo na malce drugačen, mutiran način. Njihovo delo je še najbližje temu, kar počne philadelphijski producent Diplo, v svojih mešanicah podzemnih muzik in popularnejših izrazov.
Spank Rock so v tem oziru absolutno plesni in žurerski, saj v komadih zaslutimo dosti booty bass in ghetto tech vplivov, obenem pa se nagibajo tudi k bolj eksperimentalnim kolegom, kot je na primer Prefuse 73 ali pa producenti s čikaške založbe Chocolate Industries. Primerjav je seveda še nešteto, toda na koncu lahko le pridemo do zaključka, da so Spank Rock dejansko edinstveni in specifični, saj združujejo nek povsem samosvoj nabor muzik, nas držijo pokonci tekom celotnega albuma. Njihov izbor komadov je seveda skrajno eklektičen in seže od klubskih poskočnic pa do občasnih downtempo intermezzov. Malce je sicer vprašljivo, kako si s takšno ploščo lahko pomaga širša hip-hoperska publika, toda za podzemne potrebe moramo priznati, da so Spank Rock pač odlično odkritje.
pripravil Jure Matičič
Komentarji
komentiraj >>