Muzej sodobne umetnosti v očeh Kasparja Königa

»Moderna galerija Ljubljana je slovenska nacionalna institucija za moderno in sodobno umetnost. Kot muzej slovenske moderne umetnosti raziskuje in prezentira tradicijo slovenske umetnosti 20. stoletja. Kot muzej in razstavišče za sodobno umetnost predstavlja nove umetniške prakse in njihov kontekst.« To je besedilo s katerim se slovenska centralna inštitucija za umetnost 20. stoletja predstavlja na svoji spletni strani.

Moderna galerija je torej muzej in njena funkcija je, kakor pojasnjuje tudi SSKJ, da zbira, ureja in hrani kulturno in zgodovinsko pomembne predmete. Predmeti, ki jih zbira Moderna galerija pa niso katerikoli predmeti, temveč umetniška dela. Za razliko od Narodne galerije, Moderna galerija zbira, ureja, hrani, raziskuje in prezentira tista umetniška dela, ki so moderna, pa tudi sodobna, kar v razstavni praksi Moderne galerije pomeni umetniška dela od impresionizma, do današnjega dne.

Muzej s pomočjo predmetov, ki bivajo v njem, z njihovo selekcijo, klasifikacijo in reprezentacijo kreira določeno vednost, ki se širi izven njegovih okvirov. Trditev velja toliko bolj, če gre za muzej, ki mu je dodeljena posebna institucionalna vrednost in še bolj, če drugi, enako močni diskurzi v določenem prostoru ne obstajajo. A vednost, ki jo konstruira muzej, ni stalna in fiksirana. Ni odvisna zgolj od predmetov samih in ti ne le od nje, ampak tudi od širokega spektra okoliščin v določenem času in prostoru.

Najreprezentativnejši del, ki ga muzej ponuja občestvu, so razstave, ki javnosti predstavljajo zbrane predmete. Najbolj reprezentativne med temi so stalne zbirke. Moderna galerija v tem trenutku hrani tri stalne zbirke umetniških predmetov: nacionalno zbirko slovenske umetnosti 20. stoletja, zbirko del drugih narodov nekdanje Jugoslavije in mednarodno zbirko Arteast 2000+. Mednarodna zbirka Arteast 2000+ temelji na dialogu med deli ključnih zahodnih in vzhodnih umetnikov in predstavlja vrsto pomembnih, a dolgo neznanih ali prezrtih umetnikov iz Vzhodne Evrope.

V zadnjem desetletju, in še posebej delovno v zadnjih mesecih letošnjega leta, Moderna galerija v javnosti prezentira potrebo po dodatnih razstavnih površinah in »reorganizaciji strokovnega dela Moderne galerije v dve enoti. Prva je muzej moderne, druga pa naj bi bila muzej sodobne umetnosti, ki naj bi se razvil okrog zbirke Arteast 2000+ v eni izmed stavb v kompleksu vojašnice JLA na Metelkovi 22.

Moderna galerija v Ljubljani je leta 1994 dobila v uporabo eno od stavb v kompleksu vojašnice bivše Jugoslovanske armade. V še neobnovljenih prostorih je leta 2000 - v času Manifeste - prvič javno predstavila svojo mednarodno zbirko Arteast 2000+. Zbirka v veliki meri predstavlja umetnost vzhodne Evrope temelječo na avantgardnih tradicijah. To je bila hkrati tudi napoved novega muzeja sodobne umetnosti, ki naj bi se razvil okrog te zbirke.

Oblikovanje posebnega muzeja za sodobno umetnost je narekovalo tudi dejstvo, da Slovenija preprosto nima nobene večje institucije, ki bi bila primerna za sodobne inovativne prakse in njihovo tradicijo. V okviru vsebin, ki jih Moderna galerija načrtuje na Metelkovi, želi poudariti predvsem nove načine prezentacije in interpretacije sodobne umetnosti ter večjo interdisciplinarnost.

Stvari so seveda veliko bolj zapletene kot pa se zdi na prvi pogled. Kot se v človeški družbi še prerado zgodi, tudi v primeru ustanavljanja muzeja sodobne umetnosti obstaja navskrižje med različnimi diskurzi moči. Vsi bi si seveda vsi radi priborili pravico do upravljanja bodočega muzeja, kajti tisti, ki si lasti muzej, si lasti tudi zgodovino. Kdor pa je gospodar zgodovine, vpliva tudi na sedanjost.

Zaradi tega Moderna galerija v zadnjih mesecih gosti strokovnjake, ki v slovenski umetniški prostor posredujejo vednost o delovanju, namenu in prihodnosti Muzeja sodobne umetnosti. S temi predavanji – izseke enega izmed njih ponujamo v današnjih Očeh, da ne vidijo – skuša inštitucija odpreti javno diskusijo v zvezi z reorganizacijo strokovnega dela Moderne galerije v dve enoti, predvsem zaradi drugačnih predlogov o namembnosti zgradbe na Metelkovi 22.

Prvo izmed predavanj v Moderni galeriji – zgodilo se je na ponedeljek, 26. 6. – je v Ljubljano prineslo Kasperja Königa, direktorja ene najpomembnejših evropskih umetnostnih inštitucij, muzeja Ludwig v Kölnu. König je znan muzealec in učitelj te stroke. Nima formalne izobrazbe. Kot mlad človek je raje kot da bi študiral, delal na ladji. Potem je leto ali dve vendarle prebil na študiju v Londonu. Zatem je skoraj deset let preživel v Ameriki in med drugim, leta 1968 sodeloval v Factory Andyja Warhola. Kasneje je pripravil tudi njegovo razstavo. Po vrnitvi v Nemčijo je zasnoval vrsto razstav, ki so ga izstrelile med evropske kuratorske zvezde. Bil je dekan na Städelschule v Frankfurtu in tam vodil tudi razstavišče Portikus. Zatem se je odprlo delovno mesto v Museum Ludwig v Kölnu:

Sledili so posnetki s predavanja Kasparja Königa. V naslednjih tednih so se v Moderni galeriji zgodila še druga predavanja, med katerimi velja omeniti, da je Moderno galerijo obiskal tudi Nicolas Bourriaud, direktor Palais de Tokyo v Parizu in pisec poznane knjige Relational Aesthetics. Jeseni bo v Moderni galeriji pripravil kuratorsko razstavo.

Žal so mnogi od povabljenih gostov iz raznolikih banalnih razlogov svoja predavanja odpovedali. Kljub temu je Moderna galerija v javnosti vsaj deloma odprla vprašanju o tem kdo, kako in na kakšen način naj se vzpostavi muzej sodobne umetnosti. Sprva sem gojila določene pomisleke. Ti so se, bolj ali manj, vrteli okrog vprašanja monopola določene inštitucije, ki bi na ta način lahko obvladovala diskurz sodobne umetnosti na Slovenskem. A svoje mnenje spreminjam! Menim, da je Moderna galerija v zadnjem desetletju s svojo dejavnostjo vzpostavila povezave, strukturo in vednost, s katerimi bi tak muzej lahko uspešno vodila. Progresivni a dominantni diskurz je v primeru sodobne umetnosti morda vendarle boljši od navidezne pluralizacije, ki pa ne prinaša rezultatov.

Oči sem sestavljala Petja, predavanje v Moderni je snemal Miha.